Poročilo o državi je analitična ekonomska ocena države članice EU, ki jo vsako leto zgodaj spomladi v okviru postopka evropskega semestra objavi Evropska komisija. Vsebuje analizo gospodarskih razmer, reformnega programa in morebitnih makroekonomskih neravnotežij v državi.
Letošnja poročila je Evropska komisija objavila 22. februarja. Na splošno iz njih izhaja, da države članice napredujejo pri izvajanju lani prejetih priporočil, med prednostnimi nalogami pa izpostavlja spodbujanje naložb, nadaljevanje strukturnih reform in zagotavljanje stabilnih fiskalnih politik.
Konkretno za Slovenijo poročilo ugotavlja, da je v letu 2016 beležila trdno gospodarsko rast, ki sta jo poganjala okrepljena zasebna potrošnja in izvoz. Slovenija prehaja v t.i. zdravo polovico Evrope. "Samo en korak ima še do držav, ki so izšle iz vseh korektivnih ukrepov," je dejal Szekely, ki je v generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in denarne zadeve pristojen za Slovenijo.
Ob tem je poudaril, da rast slovenskega gospodarstva ni le razmeroma visoka, pač pa tudi zdrava. "Ne le da ste uravnotežili tekoči račun plačilne bilance, pač pa vidimo, da se je povečala tudi potrošnja. To je zdrava rast in pomemben dosežek," je dejal.
Slovenija je uspešno zmanjšala javnofinančni primanjkljaj in ga še bo, medtem pa se strukturni primanjkljaj povečuje, je opozoril. Glede tega je sicer finančna ministrica Mateja Vraničar Erman spomnila, da gre za nesoglasje, o katerem se naša država z Brusljem že nekaj časa usklajuje.
"Ocene kažejo, da naj bi se slovensko gospodarstvo v letih 2017 in 2018 močno pregrevalo, a podatki kažejo, da ni tako," je povedala. Szekely je potrdil, da razprava o ustreznosti metodologije še poteka, tudi z nekaterimi drugimi članicami.
Glede javnega dolga je povedal, da je bila Slovenija pred krizo med najmanj zadolženimi članicami, nato pa je njen dolg hitro poskočil nad regionalno povprečje in se približal povprečnemu dolgu evrskega območja.
Čeprav je slovenski dolg nižji od povprečnega evrskega, pa to po njegovih besedah ni dobro. "Na finančnih trgih ste namreč veliko bolj ranljivi kot evrsko območje," je pojasnil in pozval k vodenju takšne politike, da se bo dolg čim prej znižal. "Če pride naslednji pok, boste tako imeli nekaj manevrskega prostora."
Med ranljivimi področji za našo državo je izpostavil tudi finančni sektor. Poročilo navaja, da je delež slabih posojil kljub izboljševanju stanja v bančnem sektorju še vedno razmeroma visok, a Szekely je dejal, da njihov delež lepo upada, rezervacije so dobre, sistem pa spodbuja banke, da se soočajo s temi posojili.
Glede na lansko poročilo sicer letošnje ugotavlja napredek predvsem pri zmanjševanju obsega slabih posojil in izvajanju strategije DUTB ter modernizaciji javne uprave, manj napredka pa opaža pri zaposlovanju nizko kvalificiranih in starejših delavcev, zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ ter zagotavljanju virov financiranja za mala in srednja podjetja.
Stanje na trgu dela je pomemben del poročila. Trg dela se še vedno sooča z veliki izzivi, dolgotrajna brezposelnost je visoka, zaposlovanje starejših pa med najnižjimi v EU, medtem ko se je trend rasti stopnje brezposelnosti leta 2014 obrnil, je zapisano v njem.
Da se stopnja brezposelnosti zmanjšuje, celo bolj kot drugod v uniji, je generalni direktor generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Michel Servoz označil za dobro novico. "To je zagotovo povezano z dinamično rastjo gospodarstva v zadnjih nekaj let, a še vedno obstajajo možnosti za izboljšave," je dejal.
Med njimi je omenil stopnjo zaposlenosti, ki v Sloveniji ni tako visoka kot v povprečju v EU. Vzrok za to je po njegovih besedah predvsem nizka stopnja zaposlenosti starejših, s čimer se je Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti strinjal, dodal pa, da tudi mladi pozno vstopajo na trg dela.
Servoz je izpostavil še problem dolgoročne brezposelnosti ter pozval k aktivni politiki zaposlovanja, predvsem težje zaposljivih. Sicer pa se pojavljajo drugačne oblike dela, spreminjajo se tudi zahteve po ravni spretnosti in znanja delavcev, zato je po njegovih besedah potrebno vseživljenjsko učenje.
Staranje prebivalstva predstavlja precejšen pritisk na dolgoročno vzdržnost slovenskega pokojninskega sistema, kjer poročilo kljub reformi izpred nekaj let še vedno opaža precejšnja tveganja. Szekely je opomnil, da so potrebni nadaljnji koraki, da ne bi prišlo do povečanja izdatkov v primerjavi z BDP, saj bi to pomenilo ogromen pritisk na javne finance.
"Potrebujete poglobljeno razpravo, a na določeni točki bo treba ukrepati," je o vprašanju staranja prebivalstva dejal Szekely. Ob tem je ugotovil, da je vlada že predstavila predlog zdravstvene reforme, zamuja pa z ukrepanjem pri dolgotrajni oskrbi. Glede slednje je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc obljubila, da bodo dali predlog v javno obravnavo po poletnih počitnicah.
