Lahovnik je bil minister v vladi Boruta Pahorja, s funkcije pa je odstopil poleti 2010. Kot je pojasnil komisiji, kolikor je njemu znano, tudi na sejah nadzornikov Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), lastnika Teša, v tistem času ni bilo predloga, da se projekt opusti.
Spomnil je, da je bila ob nastopu Pahorjeve vlade pogodba z Alstomom že podpisana, po menjavah nadzornikov in poslovodstva HSE pa so začeli dobivati vpogled v projekt. Od HSE so zahtevali kopico dokumentov, med drugim so naložili, naj izvedejo preglednost vseh postopkov izvedbe projekta in odpravijo ugotovljene nepravilnosti.
Lahovnik je takrat pisal tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in jo prosil za prednostno obravnavo, ravno tako je zahteval od HSE, da vso dokumentacijo posredujejo komisiji, je navedel. Poleg tega pa je januarja 2010 predlagal vladi, da zahteva od poslovodstva HSE, da ji predloži celovito informacijo o Tešu 6. Od HSE je mesec kasneje zahteval tudi, da tuji izvajalec presodi smotrnost Teša 6.
"V celoti prevzemam politično odgovornost za energetsko politiko v mojem mandatu," je poudaril in dodal, da je ta temeljila na na spodbujanju obnovljivih virov energije, ki bi v proizvodni mešanici dosegli tretjino, po tretjino pa termoproizvodnja in proizvodnja iz nuklearke.
"Ne prevzemam pa odgovornosti za vodenje posameznih investicij družb," je izpostavil in dejal, da je tu odgovornost, tako kazenska kot odškodninska, po zakonu o gospodarskih družbah jasna.
Vlada je po njegovih pojasnilih HSE naročila tudi preverjanje odškodninske odgovornosti - nekateri postopki danes, sedem let kasneje, potekajo, epiloga pa še ni. "Mislim, da je prav, da čim prej pride epiloga," je dodal.
Glede pogodbe z Alstomom je pojasnil, da je ta imela precej lukenj, tudi eskalacijsko klavzulo, zato so stekla pogajanja z Alstomom, ki je dobavil glavno tehnološko opremo za Teš 6.
Vlada je po njegovih besedah od HSE pridobila vrsto dokumentov, ampak vlada ne more poseči v upravljanje družb, to bi bilo politično vmešavanje. Glede na odločitve, ki so jih sprejemali v HSE, Lahovnik ni imel občutka, da bi želeli ustaviti projekt, ampak da se ga spravi v obvladljive okvire.
Lahovnik Teša 6 ne more označiti kot strankarskega projekta, saj se je izvajal na ravni HSE in Teša. Tudi ne more reči, da so se znotraj takratne vlade razdelili strankarsko.
"V poslovanje družb se nisem vmešaval," je dejal in ocenil, da zdaj, ko gleda nazaj, bi se mogoče kdaj moral.
Ni vedel, da se 25 milijonov evrov, namenjenih za rezervacijo oz. čakalno vrsto pri Alstomu, ne šteje v kupnino, bil je presenečen, ko je kasneje videl, da gre za potopljeni strošek.
Glede cene premoga 2,25 evra za gigajoul je dejal, da je bilo to eno osrednjih vprašanj, a so imeli HSE, Teš in Premogovnik Velenje podpisano pogodbo o dobavi do leta 2027, kasneje je bila z namenom pridobitve državnega poroštva podpisana še ena pogodba. To ceno naj bi v 2015 dosegli. Če dobiš dokument, da bo cena takšna, potem dokumentu pač verjameš, je dodal.
Lahovnik sklepa, da je bila tukaj zagotovo 'figa v žepu'. Po njegovi oceni je bilo zavajanje tudi pri vrednosti investicije.
Nekdanji minister je pojasnil še, da je računsko sodišče ni moglo revidirati projekta, ker za to ni imelo zakonskih podlag.
Teš 6 je zdaj ocenjen na 1,428 milijarde evrov, država pa jamči za 440-milijonsko posojilo, ki ga je pri Evropski investicijski banki najel Teš.
