Kot še ocenjuje beneška komisija, predlagane spremembe ne sledijo vzoru demokratičnih predsedniških sistemov, katerih temelj je ločitev oblasti. Hkrati je komisija opozorila, da gre za veliko tveganje, da bi Turčija s predlaganimi ustavnimi spremembami dobila avtoritarni predsedniški sistem.
Komisija tudi izpostavlja, da izredne razmere, ki veljajo v Turčiji, ne zagotavljajo ustreznega demokratičnega okvira za tako pomemben referendum, kot je ta o ustavnih spremembah.
Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolje poznana kot beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990 in je igrala vodilno vlogo pri sprejemanju ustav, ki temeljijo na standardih evropske ustavne dediščine.
Turški volivci bodo na referendumu 16. aprila odločali o ustavnih spremembah, ki bodo okrepile pristojnosti predsednika države in v bistvu spremenile politični sistem v predsedniškega. Nasprotniki menijo, da bo z njimi oblast v Turčiji pristala v rokah enega samega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan na drugi strani zatrjuje, da bo novi sistem jasno začrtal ločnico med izvršno in zakonodajno oblastjo.