Mačkošek je poudaril, da si želijo zdravstveno reformo, ki bo omogočila kakovostno in dostopno zdravstvo za pošteno ceno. A ugotavljajo, da predlagane spremembe niso celovite, predvsem manjka reorganizacija zdravstvenega sistema. "S predlogom, ki ga imamo na mizi, bi država v naslednjih petih letih iz rok državljanov potegnila dodatnih več 100 milijonov evrov, pri čemer pa ni nobenega zagotovila, da bodo zdravstvene storitve za zavarovance dostopnejše in poraba zbranih sredstev racionalnejša," je opozoril.
"Smatramo, da je takšen predlog, kot je danes, treba umakniti," je dodal in opozoril, da je priprava reforme potekala brez sodelovanja socialnih partnerjev. Današnje seje pogajalske skupine v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) se niso udeležili, pač pa zahtevajo izredno sejo ESS na to temo.
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je opozoril na določilo v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki predvideva možnost, da se obvezni prispevek delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki zdaj znaša 0,53 odstotka bruto plače, dvigne, če na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odhodki za ta namen presežejo prihodke. Po drugi strani pa se ta sredstva, ki znašajo okoli 80 milijonov evrov letno, ne porabljajo namensko, je dodal.
Moti ga tudi, da predlog zakona v ničemer ne razrešuje regresnih zahtevkov ZZZS, ki jih ima ta do delodajalca v primeru poškodbe, smrti ali bolezni zavarovanca, če niso bile v celoti izpolnjene obveznosti za varnost in zdravje pri delu.
Predlog zakona o zdravstvenem varstvu ni podprt s konkretnimi izračuni o vplivih na gospodarstvo in posameznika, pa je opozorila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Dodala je, da se je vlada zavezala k razbremenitvi gospodarstva, medtem ko predlagani zakon širi osnove za plačevanje prispevkov in uvaja novo obvezno zdravstveno nadomestilo.
To bo po njenem mnenju izničilo že tako majhne učinke mini davčne reforme. Zato pričakujejo rešitve za razbremenitev stroškov dela z naslova bolniških odsotnosti v breme delodajalca. Tako predlagajo, da bi delodajalec kril prvih 20 delovnih dni bolniške, sedaj jih 30.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš pa je opozoril na nevarnost višjih prispevkov v zdravstvu. Ministrstvo za zdravje namreč v predlogu zakona ne upošteva nobenega od drugih možnih odhodkov iz zdravstvene blagajne ali pa znižanja prihodkov zaradi nihanj gospodarske aktivnosti.
Tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po njegovih navedbah napol javno priznala, da predlagana zdravstvena reforma vodi v neizogiben dvig obvezne prispevne stopnje za zdravstvo. To pa je tako za delodajalce kot tudi za vse druge davkoplačevalce nesprejemljivo.
Ajša Vodnik iz Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji pa ima pomisleke glede monopolizacije obveznega zdravstvenega zavarovanja. Po njenem mnenju le ena zdravstvena zavarovalnica ne bo vodila v boljšo dostopnost ali boljšo transparentnost financiranja.
Predlagana sestava sveta ZZZS, v kateri bi bilo pet predstavnikov zavarovancev, trije predstavniki delodajalcev, od njih en predstavnik vlade, in še dodatno en predstavnik vlade, je po mnenju predsednika Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Draga Delaluta nesprejemljiva. Kot opozarja, so delodajalci ključni plačniki v zdravstveno blagajno, takšna sestava sveta pa bi pomenila prevzem nadzora nad sredstvi iz rok plačnikov v roke porabnikov.
Po mnenju Sonje Šmuc iz Združenja Manager bi bilo treba dati tudi večja pooblastila za vodenje direktorjem javnih zdravstvenih zavodov. Sprašuje se tudi glede ustreznosti kadrovanja v vodstva zdravstvenih zavodov. "Zdravnik, ki je zelo dober zdravnik, ne pomeni, da je tudi dober manager," je opozorila. Zato bi bilo po njenem mnenju treba v zdravstvene domove in bolnišnice vpeljati osnovna načela korporativnega upravljanja, prav tako bi morali urediti problem plačne uravnilovke oz. jasno določiti merila za nagrajevanje v zdravstvu.
