Policisti so v torek izvajali hišne preiskave povezane z zlorabami otrok na internetu. Žrtve so stare med 10 in 17 let. Neznanci, ki so vzpostavljali stik z mladoletnimi in se izdajali za njihove vrstnike, so pridobili njihovo zaupanje, nato pa jih nagovarjali, da se pred spletno kamero slačijo ali dobijo z njimi na zmenku.
Tudi zloraba zaupanja lahko mlademu človeku pusti resne posledice
V takih primerih, kot je bil tokratni, gre za manipulacijo s strani izkušene, osebnostno motene osebe, ki ne zazna in se ne odziva na stisko otroka ali mladostnika, ocenjuje Oravecz. Tak človek načrtno ustvari položaj, v katerem postane "zaupanja vredna oseba" za otroka, pravi psihiater in predavatelj na ljubljanski Univerzi Sigmunda Freuda. Slednji se poklicno ukvarja z odraslimi, ki so bili žrtve zlorab v otroštvu, bil pa je tudi psihiater v enem od slovenskih zaporov.
Kot pojasnjuje, se otrok v takem odnosu sčasoma čuti dolžan ubogati želje storilca, da ne bi izgubil njegovega zaupanja in naklonjenosti. Obenem pa gre tudi za potrebo po dokazovanju zrelosti, korajže, mogoče celo enakopravnosti s storilcem.
Posledice take izkušnje so po mnenju Oravcza lahko predvsem za tiste mlade, ki so bili izkoriščeni, ki so jih na primer izsiljevali z njihovimi posnetki ali fotografijami, izredno hude.
Otroci in mladostniki neznancem na spletu nasedajo iz zelo različnih razlogov, dodaja psihiater. Žrtve pedofilskih mrež večkrat izhajajo iz populacije otrok in mladostnikov, ki so odtujeni od svojih staršev, brez resnične podpore. A tudi zaradi široke dostopnosti pornografskih vsebin se otroci in mladostniki zelo zgodaj seznanijo s telesnimi aspekti seksualnosti. Spolnost se po mnenju psihiatra "vedno bolj odtujuje od čustvene navezanosti, ljubezni". "Nedolžnost ni več vrednota, postaja celo nekakšna ovira pred vstopom v navidezno odraslo seksualnost," pravi.
Med pedofili in pokvarjenimi "poslovneži"
Kot pravi Oravecz, je storilce kaznivih dejanj zlorab otrok mogoče ločiti na tri kategorije. Eno so "pravi pedofili". To so hudo osebnostno motene osebe, pogosto tudi sami žrtve zlorabe ali trpinčenja, ki kažejo nepremagljivo spolno zanimanje za otroke, ki še ne kažejo spolne značilnosti odrasle osebe, torej se njihov interes zaključi nekje pri 12. letu starosti njihovih žrtev, je pojasnil Oravecz.
Ti storilci niso sposobni empatije, običajno zanikajo svojo krivdo, velikokrat krivijo žrtev, ki naj bi jih "zapeljala". Ponovitvena nevarnost pri teh storilcih je izredno visoka. Zbiranje pornografskega materiala je del te patologije. Ti posamezniki so po besedah Oravecza končni uporabniki otroške pornografije.
Druga kategorija so t. i. efebofili, ki so usmerjeni na odraščajoče deklice in fante, nekje med 12. letom starosti in polnoletnostjo. Med njimi je veliko seks-turistov, odjemalcev mladostniških prostitutk in prostitutov, predvsem v daljnih deželah, verjetno pa tudi v naši soseščini, navaja psihiater.
Kot pojasnjuje, ima najstniška populacija bolj zrele obrambne mehanizme, zato ima veliko tovrstnih kaznivih dejanj elemente nasilja, pogosta pa so tudi incestuozna dejanja, katerih žrtev so otrok, pastorka ali pastorek oz. rejenka ali rejenec. "Čeprav je vtis pogosto takšen, da gre za sporazumno dejanje, takšne oblike zlorabe puščajo resne posledice na duševnosti zlorabljene osebe," poudarja Oravecz.
V tretjo skupino storilcev pa sodijo osebe, ki po besedah psihiatra najbrž nimajo nobene spolne afinitete do otrok ali najstnikov in se v tovrstna kazniva dejanja vpletejo zaradi zaslužka. "To so prav tako osebnostno motene osebe, ki delujejo kot zvodniki, ugrabitelji, lastniki javnih hiš, internetnih storitev, opreme, prav tako tudi t. i. lover boys, ki imajo za nalogo, da mladostnika ali mladostnico speljejo v prostitucijo," našteva psihiater. Kot pravi so to "navadne barabe, brez vesti in človečnosti v sebi".
Pedofila je težko prepoznati, otroke je treba poučiti
Otroke je treba ozavestiti, da je spolna zloraba zločin, da se lahko že ob prvih znakih nelagodja umaknejo od potencialnega storilca. Prav tako je pomembno, da otroci ustvarijo zaupen odnos s svojimi starši, če ti niso zmožni tega, pa s kakšno drugo osebo, vredno zaupanja, pravi Oravecz. Opozarja namreč, da je pedofila težko prepoznati, dokler se ne razkrije.
Po prepričanju psihiatra bi morali pravzaprav veliko več pozornosti posvetiti potencialnim žrtvam, ki pogosto izhajajo iz skupine čustveno zanemarjenih, nenavezanih in osamljenih otrok. Uspešen pedofil lahko namreč celo življenje preživi nekaznovan, če zna izbrati primernega otroka in izpeljati zlorabo tako, da še naprej ohrani čustveni stik z žrtvijo. "Ti čustveni stiki, potreba po idealizaciji storilca in prevzemanju odgovornosti za zlorabo s strani otroka se ohranijo še dolgo po dejanju, celo v času odraslosti," pojasnjuje.
Kot pravi, večina njegovih pacientk oz. pacientov spozna potrebo po razkritju zlorabe v zgodnjem otroštvu nekje po 30. letu starosti. Ob tem opozarja, da slovenska kazenska zakonodaja ne omogoča kazenskega pregona teh storilcev po tolikih letih. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjena proti mladoletni osebi, namreč zastarajo najpozneje pet let od polnoletnosti oškodovanca.
