Koprivnikar je v svojem nagovoru izpostavil, da je v zvezi z zakonom najbolj pomembno, kako ga uporabljajo. Poudaril je, da so v zadnjih dveh letih ob novem zakonu o javnem naročanju pripravili tri smernice, vzpostavili delovanje aplikacije Statist in tudi izvedli niz usposabljanj za tiste, ki delujejo na področju javnih naročil. Omenil je tudi obvezno uporabo elektronskih dražb.
"Osnovni namen vsega napora na tem področju je zadostitev trem glavnim načelom: transparentnosti, enaki dostopnosti za vse ponudnike in gospodarnosti," je dejal minister. Poudaril je izjemno pomembnost inovativnega javnega naročanja in izpostavil, da morajo vsi, ki se s tem področjem ukvarjajo, narediti preskok do natančnega opisa problema, ki ga želimo rešiti, nato pa prepustiti ponudniku, da najde najboljšo rešitev.
Po besedah ministra obstajajo še številni izzivi, predvsem vsebinski. Kot je naštel, pripravljajo novelo zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja ter novo uredbo o zelenem javnem naročanju, ki želi na manj formaliziran način spodbuditi okolju prijazno javno naročanje. "Ukvarjamo se z vprašanjem, kako ob enaki pravni varnosti povečati učinkovitost in predvsem inovativnost javnega naročanja," je izpostavil.
Vesel je medtem dejal, da je naše javno naročanje v preveliki meri regulirala EU. Kot je pojasnil, smo tudi sami nenazadnje zelo tesno povzeli evropske direktive, v resnici pa bi morali zasledovati samo njihove cilje. Slednje je po mnenju Vesela pustilo nekaj negativnih posledic, pri čemer je naštel pretirano formalizacijo javnega naročanja in dejstvo, da trg ne funkcionira tako, da bi bila v nekaterih segmentih polna konkurenca. Dejal je, da smo obenem na področju pravnega varstva ostali na pol poti.
Po mnenju predsednika računskega sodišča smo v Sloveniji dolga leta pristajali na neke formalnosti in podrobnosti, s katerimi smo se samo odmikali od bistva, in sicer ali smo kupili nekaj najugodneje, nekaj, kar bo dolgoročno vzdržno, in nekaj, kar bo doseglo vsa načela gospodarnosti. "Ukvarjali smo s stvarmi, kot so podpisi, označevanje dokumentov in podobno. Za to smo porabili več let, stanje se je šele v zadnjem času nekoliko izboljšalo," je dejal.
Da na določenih segmentih trga ta enostavno ne funkcionira tako, da bi bila polna konkurenca, po Veselovih besedah ni nič novega. "Potrebujemo sektorske analize, na podlagi katerih si znamo povedati, na katerih trgih bi lahko prišlo do kartelnega dogovarjanja ali celo monopola," je dejal. Nekaj takšnih trgov poznajo, bi pa morali po njegovem mnenju bolj agresivno uporabiti zakonodajo s področja varstva konkurence, ne nujno javnega naročanja. Med problematičnimi področji javnega naročanja je izpostavil predvsem zdravstvo.
Vesel je še izrazil obžalovanje, da nikoli niso uspeli vzpostaviti agencije za javna naročanja, ki bi v imenu države dejansko izvajala postopke in ne bi zgolj svetovala. Je pa poudaril, da ima zakon brez dvoma blagodejni finančni učinek. Že prihranki, ki jih prinaša naročanje, so inštrument, ki je v 20 letih postal logičen in jasen sam po sebi, kar je velik uspeh.
