Slaba banka je od skupaj šestih odškodninskih tožb proti nekdanjim vodilnim Probanke doslej na prvi stopnji izgubila že dve, a je odvetnik DUTB Miha Šipec prepričan, da jim bo z argumenti svoj prav uspelo dokazati v pritožbenem postopku, prav tako pa, da takšno mnenje iste okrožne sodnice ne more vplivati na ostale zahtevke.
Drugostopenjsko sodišče tako obravnava pritožbi v dober milijon evrov vrednem zahtevku zaradi po mnenju DUTB spornega posojila družbi Medaljon ter v okoli 200.000 evrov visokem zahtevku v zvezi s kreditiranjem Zlate monete.
Pri tokratnem zahtevku gre za kredit, ki ga je Probanka leta 2010 odobrila Avtotehni in tako kot drugi najverjetneje ne bo nikoli poplačan. Tako kot v nekaterih prejšnjih zgodbah, povezanih s to mariborsko banko, naj bi šlo tudi v tem primeru za konflikt interesov, saj je bil po informacijah DUTB pretežni družbenik Avtotehne preko družbe Hat brat Pajenkove Tomaž Ročnik.
Ker možnosti za poravnavo po pričakovanju ni bilo, na naslednjem naroku 8. junija pričakujejo soočenje obrambe s pričama Bogomirjem Kosom in enim od direktorjev znotraj banke Petrom Lobnikom. Prvi je Pajenkovo pred likvidacijo nasledil na vodilnem položaju Probanke, zdaj pa bo na predlog njenega zagovornika Mihaela Jenčiča moral pojasniti takratno ureditev kreditnega sistema v Probanki.
Obe priči sta sicer podali ustni izjavi, vendar sta ti po Jenčičevem mnenju nerelevantni za Pajenkovo, zato bi ju želel še dodatno zaslišati. Odvetnik DUTB je temu sicer najprej nasprotoval, saj da gre le za zavlačevanje, ko pa je sodnik Jože Vidic dal vedeti, da bo zaslišanje dovolil, temu predlogu ni več oporekal.
Ob tem sam pričakuje še ustni izjavi nekdanjih nadzornikov Avtotehne Milana Vergana, ta je bil tudi direktor Ročnikovega Hata, in Vitomirja Kucutarja, od katerih želi slišati, ali sta v času svojega nadzorovanja vedela za obvladovanje lastništva Avtotehne s strani Ročnika. Oba sta sicer nadzorni svet zapustila že pred letom 2010, na katerega se nanaša domnevno sporno kreditiranje.
DUTB je sicer proti Pajenkovi, Lahovi in Verstovšku sprožila šest tožbenih zahtevkov v skupni vrednosti okoli osem milijonov evrov. Poleg dveh na prvi stopnji izgubljenih in tokrat obravnavane gre za še eno približno enako visoko tožbo v zadevi Avtotehne, prav tako za še eno v zvezi z Zlato moneto v višini milijona evrov ter prav toliko vredno tožbo zaradi kreditiranja Tominga, še ene družbe iz imperija Tomaža Ročnika.
Pajenkova je sicer že večkrat ponovila, lani tudi na zaslišanju parlamentarne bančne komisije, da se je pri odločanju o posojilih Ročnikovim podjetjem izločila, tako da teh primerov niti ne pozna konkretno.
Kazenski postopek zoper Pajenkovo in Lahovo pa trenutno stoji na mrtvi točki, saj več kot dve leti po začetku sojenja še vedno ni jasno, ali je vložena spremenjena obtožnica pravnomočna ali ne. Specializirano državno tožilstvo jima je namreč sprva očitalo zlorabo položaja, nato pa lani očitke prekvalificiralo v poslovno goljufijo.
Ob tem še vedno poteka tudi preiskava NPU, ki je lani obiskala tudi prostore mariborske podružnice DUTB oziroma nekdanje Probanke, ki se je že pred časom pripojila slabi banki. Iskali so dokaze za utemeljitev več kaznivih dejanj zlorabe položaja, s katerimi naj bi se več osumljenih protipravno okoristilo s 17 milijoni evrov.
Mediji so takrat poročali, da naj bi bilo osumljenih pet bančnikov, poleg Pajenkove, Lahove in Verstovška tudi Lobnik in direktor mariborske poslovne enote Borut Bizjak. Slednjemu so, kot danes piše Večer, prejšnji teden sicer izrekli dve leti in osem mesecev pogojnega zapora zaradi poslovne goljufije na škodo ruškega podjetja Megametal v višini pol milijona evrov.
