Začelo se je z imenovanjem vodstva SDH, ko je del članov stranke SD na vsak način hotel v upravo spraviti svojega kandidata, nadaljuje pa se z izbiro dveh novih nadzornikov te družbe. Zdi se, da dobro leto dni pred volitvami vlada prava histerična vojna za položaje, povezane z upravljanjem državnih družb. Vsakdo bi rad h koritu spravil čim več "svojih", v Delu piše Maja Grgič.
Pri tem ne gre le za SDH, ampak tudi za nadzorniške ali direktorske stolčke v številnih državnih družbah, ki naj bi jih zasedli novi ali stari obrazi. V tej bitki za plen so, kot kaže, dovoljena vsa sredstva. Najbolj strašljivo pa je, da politiki o tem brezsramno govorijo in očitno sploh ne pomislijo, da bi s tem lahko bilo kaj narobe.
Izbor odgovornih izključno po strokovnih merilih, na kar je ob izvolitvi prisegala Cerarjeva vlada, je, kot kaže, le še lep spomin, ki zaradi dosedanjih kadrovalnih praks postaja tudi vse težje dosegljiv. Ne le zaradi vsakokratne politizacije teh postopkov, ampak ker se za položaje v državnih družbah prijavlja vse manj prvokategornikov. Tako to vse bolj postaja domena tistih, ki takšne vloge prevzemajo zaradi "poslanstva". Politiki pa se bodo potem znova čudili, zakaj slovenska državna podjetja ne ustvarjajo ustreznih donosov, sklene komentatorka.
