Čuš je ob začetku seje pojasnil, da predlagana vrnitev stopenj DDV z 22 na 20 odstotkov in 9,5 na 8,5 odstotka sledi vladnim odločitvam za odpravo varčevanja na področju javnega sektorja, pokojnin, praznikov. Prepričan je, da je treba zdaj poskrbeti tudi za druge v družbi. Znižanje DDV bi po njegovih besedah pomembno razbremenilo srednji in nižji razred, povečalo kupno moč prebivalstva, potrošnjo in proračunske prihodke, posledično pa povečalo zaposlovanje, je zatrdil.
Poleg tega, tako Čuš, bi povrnitev stopenj DDV na raven iz leta 2013 ugodno vplivala tudi na podjetnike, torej tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost, pa še vedno delajo v pogojih iz kriznih časov.
Vlada je predlogu pričakovano nasprotovala. Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je izpostavil, da bi spremembe, če bi bile sprejete, prilive v proračun letos zmanjšale za 150, prihodnje leto pa za 300 milijonov evrov, česar proračuna za leti 2017 in 2018 ne predvidevata. Vlada mora kljub ugodnejšim makroekonomskim pogojem nadaljevati postopno javnofinančno konsolidacijo, je opozoril.
Ne glede na to pa je po Božičevih besedah pomembno pripraviti gospodarski rasti prijazne ukrepe tudi na področju davčne politike. Vlada je zato že sprejela nekatere ukrepe za prestrukturiranje davčnih bremen, poenostavitev postopkov z zmanjšanjem administrativnih ovir, spodbujanje prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti in povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev, je naštel.
Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da gre Čušev predlog v pravo smer, v NSi pa bi ga še dodelali. Prepričani so namreč, da bi bilo treba stopnji DDV za povečanje potrošnje in izboljšanje poslovnega okolja znižati na ravni, ki jih ima Nemčija, torej na 19 in sedem odstotkov. "DDV je tipičen asocialni davek," je izpostavil Horvat in dodal, da je enak za tiste z minimalno plačo ali "mizerno" pokojnino in tiste z menedžersko plačo.
Alenka Bratušek (NP) je medtem posvarila, da bi bilo treba v primeru sprejema Čuševega predloga izgubo 300 milijonov evrov nadomestiti z drugačnimi obremenitvami gospodarstva ali ljudi. Povedala je tudi, da se znižanje ne bi prelilo v nižje cene v trgovinah, temveč zgolj nekaj višje dobičke trgovcev.
Potrebno je tehtati med učinki morebitnega znižanja DDV, je menil tudi Luka Mesec (ZL). Nižji DDV za posameznika po njegovih besedah ne bi imel bistvenega učinka, na državni proračun pa bi močno vplival. Če bi torej nekdo, ki zasluži 500 evrov, s spremembo na eni strani pridobil 10 evrov kupne moči, bi na drugi strani izgubil na področjih sociale, zdravstva, šolstva, je pojasnil.
Namesto predlaganega znižanja DDV bi veljalo razmisliti o možnosti znižanja ali oprostitve DDV za lesno verigo, kar bi spodbudilo slovenske rezerve v lesni industriji, in za (energetsko) obnovo stanovanj, pa je menil Janko Veber (SD). S tem bi lahko resnično spodbudili gospodarsko rast in zaposlenost ter zmanjšali možnosti sive ekonomije, verjame.
Vojka Šergan (SMC) je predlog novele označila za populističen. Po njenih besedah znižanje DDV ne bi ne izboljšalo konkurenčnosti ne omogočilo boljših pogojev za gospodarsko rast. Da gre predvsem za všečne spremembe, se je strinjal tudi Uroš Prikl (DeSUS).
Za predlog so, kot je po seji sporočil Čuš, glasovali trije poslanci, in sicer Horvat, Veber in Marko Pogačnik (SDS), proti pa jih je bilo osem.
