c S

Mineva leto dni od zaprtja balkanske begunske poti

08.03.2017 11:38 Ljubljana, 08. marca (STA) - Pred letom dni se je po večmesečnem prihajanju beguncev oz. migrantov v Evropo zaprla zahodnobalkanska pot, po kateri je skoraj pol milijona ljudi na poti na Zahod prečkalo tudi Slovenijo. Leto zatem je pot zaprta, tranzitne in ciljne države pa ohranjajo stroge ukrepe za nadzor pritoka migrantov. Sledi kronologija nekaterih mejnikov begunske krize.

september 2015

17. Potem ko je Madžarska zaprla mejo s Srbijo, da bi zajezila vstop beguncev, so se ti preusmerili na Hrvaško in v Slovenijo. Prvi val je trajal pet dni, v Slovenijo je prišlo okoli 3600 ljudi.

oktober 2015

17. Madžarska je zaprla mejo s Hrvaško, ta pa je begunce preusmerila proti slovenski meji. S tem se je začel drugi begunski val. Že tretji dan drugega vala se je na meji med Slovenijo in Hrvaško zapletlo. S hrvaške strani so pošiljali begunce čez mejo nenapovedano in razpršeno, kar je izjemno upočasnilo sprejem, številni pa so obtičali med mejnima prehodoma v mrazu in dežju.

21. V Slovenijo je vstopilo največ beguncev v enem dnevu, kar 12.600.

26. Voditelji držav EU in Zahodnega Balkana so se v Bruslju zavezali k izboljšanju medsebojnega obveščanja o toku beguncev po balkanski poti. Dogovorili so se tudi, da bodo Sloveniji na pomoč poslali 400 policistov iz članic EU, ki so kmalu začeli prihajati v državo.

29. Število prebežnikov, ki so v drugem begunskem valu vstopili v Slovenijo, je preseglo 100.000.

november 2015

4. DZ je v okviru ukrepov za obvladovanje begunske krize podprl spremembo zakona o organiziranosti in delu v policiji z dvigom starostne meje za pomožne policiste. Poleg tega so v pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov vključili zaposlene prek javnih del, že od začetka pa na terenu delujejo številni prostovoljci, humanitarne organizacije, civilna zaščita idr.

6. Evropska komisija je odobrila dobrih 10 milijonov evrov nujne pomoči Sloveniji za soočanje z begunsko krizo.

11. Slovenska vojska je na meji s Hrvaško na območju Rigonc in Gibine začela nameščati žično ograjo z rezili. Nato so namestili ograjo še v Beli krajini, na Ilirskobistriškem in v dolini Dragonje.

18. Srbija in Makedonija sta omejili vstop migrantov na svojih mejah le na begunce iz Sirije, Afganistana in Iraka.

28. Makedonija je na meji z Grčijo začela postavljati žično ograjo, da bi zajezila tok migrantov.

29. EU in Turčija sta dosegli dogovor o skupnem načrtu za obvladovanje migracijskega toka, po katerem bi EU v zameno za zajezitev migracijskega toka zagotovila tri milijarde evrov pomoči za begunce v Turčiji, oživila pristopna pogajanja in pospešila vizumsko liberalizacijo.

december 2015

7. Avstrija je začela postavljati pleteno žično ograjo na avstrijski strani mejnega prehoda Šentilj.

30. Po ocenah Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je leta 2015 v Evropo preko morja prispelo več kot milijon beguncev.

januar 2016

4. Švedska in Danska sta na svojih mejah uvedli začasen nadzor za omejitev pritoka migrantov preko Nemčije. Nemčija in Avstrija pa sta nato začeli zavračati tiste begunce, ki niso hoteli zaprositi za azil pri njih, ampak nadaljevati pot proti Skandinaviji. Avstrija je začela zavračati vstop vsem, ki so lagali o državi svojega izvora.

9. Število prebežnikov, ki so v drugem begunskem valu vstopili v Slovenijo, je preseglo 400.000.

20. Predstavniki avstrijske vlade, zveznih dežel in občin so se dogovorili, da bo Avstrija v letu 2016 sprejela 37.500 prosilcev za azil, do sredine 2019 pa skupno 127.500. Poleg tega je Avstrija začela dosledno zavračati vse, ki ne bi zaprosili za azil v Nemčiji ali Avstriji. Prehod preko svojega ozemlja so na ta način omejile tudi vse države na balkanski poti, 21. 1. tudi Slovenija.

februar 2016

3. Nemška vlada je podprla zaostritev azilne zakonodaje, ki med drugim prinaša odlog združitve beguncev z družinami in pospešuje obravnavo prošenj za azil. Predlog je 26. 2. dokončno sprejel bundesrat. Že pred tem je azilna pravila zaostrila Danska.

11. Zveza Nato se je odločila sodelovati pri preprečevanju tihotapljenja ljudi v Egejskem morju med Turčijo in Grčijo.

14. Potem ko so avstrijski varnostni organi Ljubljano obvestili, da zaostrujejo kriterije vstopa, je z doslednim ugotavljanjem države izvora in namena potovanja vsakega posameznega migranta začela tudi Slovenija. V prvih nekaj dneh je vstop v državo zavrnila 154 ljudem.

21. Makedonija je priprla svojo mejo z Grčijo za migrante. Afganistanskim prebežnikom je prepovedala vstop v državo in dovolila vstopiti le še Sircem in Iračanom. V grškem kraju Idomeni ob meji so se zato začeli kopičiti prebežniki - v nekaj dneh je njihovo število preseglo 10.000.

22. DZ je aktiviral člen zakona o obrambi, ki vojski za tri mesece podeljuje izjemna, policijska pooblastila pri varovanju državne meje. Izvajati jih je začela 24.2.

marec 2016

2. Grčija je začela vračati 308 nezakonitih migrantov v Turčijo. Večinoma Maročane, Alžirce in Tunizijce.

5. V Slovenijo je organizirano prispela zadnja skupina migrantov. Skupaj je v marcu v državo prišlo 1607 prebežnikov, od 16. oktobra 2015 do 9. marca 2016 pa je v Slovenijo vstopilo skupaj 477.791 migrantov. Večinoma so pot nadaljevali na Zahod.

7. EU in Turčija sta na vrhu v Bruslju dosegli načelni dogovor, da bo Turčija sprejela vse nezakonite migrante, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, v zameno pa bo med drugim dobila dodatne tri milijarde evrov pomoči. S tem se je balkanska pot dejansko zaprla.

9. Slovenija je začela znova polno uveljavljati schengenska pravila na meji s Hrvaško. V državo tako lahko vstopajo le še tujci, ki izpolnjujejo pogoje za vstop, osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito v Sloveniji, ter posamezniki, pri katerih se bo na podlagi individualne obravnave dovolil vstop iz humanitarnih razlogov.

maj 2016

12. V Slovenijo je prispela prva skupina v okviru sheme za solidarnostno prerazporeditev prebežnikov v EU; pet družin s 14 otroki in štirje moški iz Sirije in Iraka. Shema prerazporeditve prebežnikov je v prvem svežnju, sprejetem maja 2015, predvidela premestitev 40.000 oseb iz Grčije in Italije. Slovenija bi po tem predlogu iz Italije do septembra 2017 sprejela 297, iz Grčije pa 198 beguncev. Septembra 2016 so zaradi nezmanjšanega pritoka migrantov predlagali premestitev dodatnih 120.000 oseb. Tu znaša kvota za Slovenijo 613 oseb.

junij 2016

28. Vlada je upravo za zaščito in reševanje zadolžila, da do konca leta v pripravljenosti vzdržuje začasne nastanitvene centre za begunce, notranje ministrstvo pa mora zagotoviti sredstva za najem nepremičnin in zaščitnih ograj.

julij 2016

28. Vlada je potrdila uvedbo pilotnega projekta za namestitev mladoletnih beguncev brez spremstva v dijaška domova v Postojni in Novi Gorici. V skladu z njim so konec avgusta v domova namestili 21 mladoletnikov brez spremstva, ki so v Slovenijo prišli z begunskim valom, in sicer v Postojno 11, v Novo Gorico pa deset. Projekt bo trajal do 31. julija 2017.

avgust 2016

4. Vlada je sklenila, da bo Slovenija na podlagi kvote iz Turčije sprejela 40 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca. V okviru premestitve iz Italije pa je v Slovenijo prišla druga skupina devetih migrantov iz Eritreje, ki so jih namestili v azilni dom na Viču v Ljubljani.

17. V okviru premestitev beguncev je iz Grčije v Slovenijo prispelo 12 državljanov Sirije in dva Iračana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Sredi septembra je UNHCR opozoril, da so članice EU v letu dni od sprejetja dvoletnega načrta za premestitev 160.000 prosilcev za azil premestile le tri odstotke oziroma 4776 ljudi iz Grčije in Italije.

september 2016

1. Zaradi poslabšanja odnosov med EU in Ankaro spričo čistk po poskusu državnega udara v Turčiji so se okrepile bojazni, da utegne dogovor o migrantih propasti in da unijo čaka nov begunski val. Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je dejala, da bo v tem primeru Ljubljana prisiljena sprejeti skrajne ukrepe. Napovedala je spremembe zakonodaje, ki bodo omogočile lažje vračanje migrantov v sosednje države.

12. Premier Miro Cerar je po srečanju z avstrijskim kanclerjem Christianom Kernom zatrdil, da Slovenija na schengenski meji s Hrvaško ne bo več dopuščala izjemnih humanitarnih prehodov. Kern pa je dejal, da bo Avstrija o svojih morebitnih novih ukrepih, predvsem kar zadeva okrepljen nadzor na mejah, vnaprej in pravočasno obveščala sosednje države.

februar 2017

4. Veljati je začela novela zakona o tujcih, ki jo je državni zbor sprejel 26. januarja. Novela predvideva, da lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sproži posebni ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo. Zakon so sprejeli kljub očitkom, tudi iz tujine, o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom.

7. EU je znova potrdila trimesečno podaljšanje nadzora na nekaterih mejah, tudi na meji med Avstrijo in Slovenijo. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška, ki izvajajo nadzor, morajo sicer zagotoviti, da je ta le izhod v skrajni sili, ukrep pa velja do 12. maja 2017.