Voditelji, med njimi slovenski premier Miro Cerar, bodo najprej v četrtek v polni sestavi razpravljali o gospodarskih, migracijskih in varnostnih temah ter Tuskovem mandatu, nato pa v petek na neformalnem srečanju brez britanske premierke Therese May o pripravah na praznovanje 60. rojstnega dne unije.
Poljska sabotaža Tuska
Sovražnost vodje vodilne poljske stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega do Tuska je že leta očitna. Ne gre le za običajna politična tekmeca. Kaczynski bivšemu poljskemu premierju Tusku očita moralno odgovornost za smrt brata dvojčka Lecha v letalski nesreči leta 2010.
Vendar je kljub številnim sporočilom iz Varšave, uperjenim proti Tusku, malokdo pričakoval, da bo poljska vlada pod taktirko Kaczynskega dejansko poskušala izriniti rojaka z evropskega predsedniškega položaja z imenovanjem alternativnega poljskega kandidata.
Evropski poslanec Saryusz-Wolski je bil zaradi te drzne kandidature že izključen iz poljske stranke Civilna platforma in s tem samodejno tudi iz najvplivnejše evropske stranke, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), ki je sicer tudi Tuskova politična rodbina. Nato je sam izstopil tudi iz politične skupine EPP v Evropskem parlamentu.
Poljsko potezo je težko razumeti, saj je že ob zelo površnem poznavanju bruseljskega stroja jasno, da je obsojena na propad. Alternativni poljski kandidat nima podpore v nobeni drugi članici. Celo preostale tri države višegrajske četverice poljske sabotaže ne podpirajo.
Slovaška in Češka sta uradno izrekli nadaljnjo podporo Tusku. Nekaj je bilo ugibanj o podpori Madžarske, vendar po najnovejših informacijah alternativni poljski kandidat nima niti podpore madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki vseskozi kljubuje utečeni evropski politiki.
Voditelji članic unije predsednika Evropskega sveta imenujejo s kvalificirano večino. V tem primeru je to 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije. Poljsko je tako mogoče brez težav preglasovati.
Drugih pozivov proti podaljšanju Tuskovega mandata za zdaj ni bilo. Vplivni igralci v uniji si namreč ob vseh drugih zunanjih in notranjih izzivih ne želijo še novega institucionalnega zapleta. Poleg tega doslej ni bilo kakšnih večjih izrazov nezadovoljstva s Tuskovim vodenjem.
Predsednik Evropskega sveta, ki vodi zasedanja voditeljev članic unije, je imenovan za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata. Tusku naj bi mandat, ki se izteče konec maja, podaljšali do 30. novembra 2019.
Položaj "stalnega" predsednika Evropskega sveta je uvedla lizbonska pogodba leta 2009 s ciljem zagotovitve kontinuitete vodenja pri oblikovanju evropskih politik. Do takrat je razprave vrha usmerjal voditelj države, ki pol leta predseduje Svetu EU.
Priprave na praznovanje 60. rojstnega dne EU
V ospredju pozornosti ta konec tedna v Bruslju bodo tudi priprave na praznovanje 60. rojstnega dne unije 25. marca v Rimu. Pred šestimi desetletji sta bila namreč v italijanski prestolnici podpisana temeljna dokumenta unije, Rimski pogodbi.
Unija pripravlja rimsko izjavo, v kateri naj bi izpostavila enotnost sedemindvajseterice ob ločitvi od Velike Britanije. Eno ključnih odprtih vprašanj je opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti. Ideja ni nova, unija dejansko že deluje po načelu več hitrosti, a načrtuje se nadgradnja tega koncepta.
Velika četverica - Francija, Nemčija, Italija in Španija - je na srečanju v Versaillesu v ponedeljek podprla idejo Evrope več hitrosti. Podpirajo jo tudi tri manjše ustanovne članice unije - Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Manj navdušenja je v vzhodnoevropskih državah, saj se bojijo, da bodo tako odrinjene na evropsko obrobje.
V Bruslju opozarjajo, da lahko vprašanje Evrope več hitrosti nevarno razdeli sedemindvajseterico in iz Rima posreduje sporočilo neenotnosti. "Novo dete" EU 27, ki bo rojeno v Rimu, se mora imenovati "enotnost", ne "več hitrosti", izpostavljajo viri pri EU. "Evropa več hitrosti ne sme biti cilj, temveč opozorilo vsem nam," še dodajajo.
Del razprave bo tudi pet scenarijev za prihodnost EU, ki jih je pripravil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, a prve konkretne odločitve v povezavi s tem se ne pričakujejo pred jesenjo oziroma pred volitvami v treh ustanovnih članicah unije - Nizozemski, Nemčiji in Franciji.
Juncker je nedavno predlagal pet scenarijev za razvoj EU 27 do leta 2025: da ostane vse tako kot doslej; da se EU osredotoči samo na enotni trg; da tisti, ki hočejo več, storijo več; da se stori manj, a učinkoviteje, in federalistični scenarij storiti veliko več skupaj.
O pogajanjih z Veliko Britanijo o njenem izstopu predvidoma ne bo govora, saj unija še vedno čaka, da britanska vlada sproži ločitveni postopek. Načrtuje se izredni vrh o brexitu v aprilu. Sprva se je kot možen datum omenjal 6. ali 7. april, zdaj pa je vse verjetneje, da bo vrh po velikonočnih praznikih.
Zahodni Balkan šahovnica velikih igralcev
Po dolgem času bodo voditelji pozornost namenili tudi Zahodnemu Balkanu, ki vzbuja veliko zaskrbljenost. Poleg notranjih političnih trenj in slabih gospodarskih razmer številni zunanji dejavniki krepijo nestabilnost regije, na primer problem skrajnega islama in tujih terorističnih borcev, migracijska kriza in politika Rusije.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini, ki je nedavno obiskala regijo, je v ponedeljek v Bruslju opozorila na veliko izpostavljenost regije zunanjim izzivom in napetostim. Zahodni Balkan lahko zlahka postane "šahovnica" velikih igralcev, je posvarila. Podobno sporočilo se pričakuje od voditeljev, ki naj bi opozorili na zunanje vplive, ki spodkopavajo stabilnost regije.
Od vrha se sicer pričakuje sporočilo nedvomne zavezanosti evropski perspektivi državam v regiji ter spodbuda k nadaljevanju gospodarskih in političnih reform.
Gospodarstvo, migracije, varnost
Voditelji bodo predvidoma obravnavali še vrsto gospodarskih, zlasti trgovinskih, migracijskih in varnostnih tem. Pričakuje se tudi potrditev, da ni soglasja za vzpostavitev evropskega javnega tožilstva, kar naj bi utrlo pot za okrepljeno sodelovanje na tem področju skupini članic, ki ta projekt podpirajo.
