Z novelo zakona o kazenskem postopku želi ministrstvo med drugim uvesti tudi zakonsko podlago za uporabo t. i. imsi lovilca in spremeniti pogoje za uvedbo sodne preiskave.
Zakonsko besedilo, ki naj bi predstavljalo osrednji del pravosodne reforme, je sicer ob lanski razgrnitvi poželo nemalo kritik. A kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, ministrstvo ostaja pri poglavitnih rešitvah.
Predlog novele kazenskega zakonika med drugim strožje opredeljuje kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Za ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ne bo več veljal le dejanski namen spodbuditi teroristično dejanje, ampak bo za pregon zadoščalo že dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje. V kazenski zakonik želijo dodati tudi nov člen potovanja z namenom terorizma, za kar bo zagroženih do osem let zapora, za organizacijo takih potovanj pa do deset let zapora. Novela tudi znova omogoča izgon tujca iz države.
Nekatere podobne rešitve je sicer že leta 2015 predlagala SDS, a jih je takrat koalicija zavrnila s pojasnilom, da jih vsebuje že veljavna zakonodaja.
Spremembe so namenjene tudi pregonu gospodarske kriminalitete. Po zdaj veljavnem zakoniku mora biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti podan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Po predlogu pa bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca.
Iz predloga besedila, ki je bilo vloženo na vlado, ne izhaja, da bi želelo ministrstvo ukiniti možnost izreka dosmrtnega zapora, kar so sicer kot možnost napovedovali nekateri.
