Slovenske nevladne organizacije so se pridružile svetovnemu gibanju Break Free, v okviru katerega se bo v marcu v 40 državah odvila vrsta dogodkov na temo opuščanja fosilnih goriv. "Gre za poziv, da se otresemo spon, ki nam preprečujejo premik naprej," je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila vodja slovenske pisarne Greenpeacea Nina Štros. Gibanje je "globalni moment, ki presega okoljevarstvene okvire in poudarja družbeno noto podnebnih sprememb", je dodala.
Kot je poudaril Dejan Savić iz slovenske veje Greenpeacea, je bila Slovenija pred leti ena podnebno najbolj naprednih držav. "Sprejemali smo podnebni zakon, imeli smo službo vlade za podnebne spremembe, DZ je sprejel deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri pripravi podnebnega sporazuma. Danes pa je prioriteta vlade iskanje take oblike subvencije za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, ki bi državljane najmanj razjezila. To je znak absolutno zgrešene podnebne politike," je menil.
"Apeliramo neposredno na predsednika vlade Mira Cerarja, naj prevzame osebno odgovornost, da bo njegova vlada prepoznala podnebni dolg in začela realizirati prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije," je povedal Savić.
Nevladniki so svoj poziv strnili v štiri zahteve. Prva je, naj vlada vse oblike javnofinančne podpore usmeri izključno v opuščanje fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije ter višjo energetsko učinkovitost. Druga zahteva je, naj vlada pripravi pravičen predlog za opuščanje rabe premoga, ki bo poskrbel tudi za delavce in lokalne skupnosti, ki so trenutno odvisni od rabe premoga.
V tretji točki nevladne organizacije vlado pozivajo, naj spodbudi samooskrbo z obnovljivimi viri energije, tako da bi z odpravo obstoječih omejitev omogočili individualno ali skupnostno koriščenje obnovljivih virov tako na svoji zemlji oziroma strehi kot tudi na drugih primernih površinah. Nenazadnje pa naj vlada vzpostavi infrastrukturo za elektrifikacijo prometa z obnovljivimi viri.
Poziv so objavili tudi na spletu ter vse organizacije in posameznike pozvali, naj se jim pridružijo in ga podprejo.
Kot je povedal Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus, so tudi v javni obravnavi energetskega zakona, ki se izteka danes, predlagali vnos člena, ki bi spodbudil "demokratizacijo energetskega sektorja" - predlagani člen opredeljuje pravico do samooskrbe z električno energijo iz obnovljivih virov energije tako individualnih kot skupnosti končnih odjemalcev. Trenutno to področje ureja uredba o samooskrbi, ki pa je precej omejevalna tako glede zmogljivosti kot tega, kdo se lahko vključi.
"Gre za majhen korak v smeri razvoja sektorja obnovljivih virov energije, ki že zadnjih pet let stagnira," je pojasnil Tkalec. "Omejitve glede zmogljivosti bi morali odpraviti, obenem pa omogočiti tudi drugim akterjem, da se vključijo - bodisi skupnosti ali elektrarne iz obnovljivih virov energije, ki niso postavljene na mestu odjema," je dejal.
Da se moramo kot družba zavezati k opuščanju fosilnih goriv, sta menila tudi Želimir Stanić iz sindikata Mladi plus in Ema Otavnik iz študentskega društva Iskra. Podnebne spremembe bodo vplivale na zaposlitve v vseh regijah in vseh sektorjih, je opozoril Stanić. Otavnikova pa je spomnila na podatke, ki kažejo, da je zelenih delovnih mest več kot tistih, povezanih s fosilnimi gorivi. Menila je tudi, da energetska tranzicija ne bi smela temeljiti na negativizmu in zastraševanju ljudi, ampak na pozitivnem, vključujočem, pravičnem in do delavcev spoštljivem načrtu prehoda.
Miha Lovške iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo pa je spomnil, da je skrb za okolje tudi skrb za zdravje. "Okoljsko-zdravstveni problem številka ena je kakovost zraka. Kurjenje fosilnih goriv, predvsem v prometu, pa tudi v individualnih kuriščih in tako naprej, povzroča velik vpliv na stanje zraka, ki povzroča velik vpliv na stanje zdravja," je opozoril. Medtem ko je družba že dosegla konsenz o vpisu pravice do pitne vode v ustavo, pa bi si želeli podobne garancije tudi na področju zraka, je še dodal.
