Demokratski senator Al Franken iz Minnesote ga je med zaslišanjem pred potrditvijo na položaj pravosodnega ministra vprašal, če ve za srečanja predstavnikov kampanje Donalda Trumpa z ruskimi uradniki. Sessions je dejal, da o tem ne ve nič. Dodal je, da je bil tudi sam predstavnik kampanje in se z Rusi ni srečal.
Kasneje je prišlo na dan, da se je pred volitvami dvakrat srečal z ruskim veleposlanikom v ZDA Sergejem Kisljakom, kar samo po sebi ni noben problem, saj se senatorji redno srečujejo z veleposlaniki. Težava je v tem, da je bil Sessions pod prisego in teh srečanj ni omenil.
Zaradi tega se je izločil iz vseh preiskav ministrstva okrog domnevne vpletenosti Rusije v ameriške volitve z vdori v računalnike demokratov, čeprav je predsednik Donald Trump dejal, da mu tega ni treba storiti.
Sessions je v pismu potrdil dve srečanji s Kisljakom in ponovil, da je Franknu dal odkrit in pravilen odgovor na vprašanje, kot si ga je v tistem trenutku razlagal. Takrat je mislil, da ga Franken sprašuje o posebnih srečanjih z Rusi v povezavi s kampanjo, ne pa o srečanjih v skladu z njegovim rednim delom.
Zaradi Sessionsa je Trump konec tedna prišel na dan z obtožbo, da mu je predsednik Barack Obama pred volitvami prisluškoval.
Če bi se mu res prisluškovalo, bi to pomenilo, da obstaja razlog, saj lahko prisluškovanje dovoli sodišče na zahtevo ali prošnjo pravosodnega ministrstva ZDA, ki mora to utemeljiti.
Trumpu je kot mojstru manipuliranja z mediji uspelo spremeniti naslovnice in zgodbe, ki jih premlevajo na ameriških televizijah. O Sessionsu in povezavah Trumpove kampanje z Rusi pred volitvami se ne govori več toliko oziroma zanesljivo manj kot o Trumpovi obtožbi o prisluškovanju.
