Zakonik naj bi tudi izboljšal pravno varnost državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotil postopke glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo po novem skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.
O začasnih odredbah in o ukrepih za varstvo otrokove koristi trajnejšega značaja bo po predlogu odločalo okrožno sodišče. O nujnih ukrepih pa naj bi odločal center za socialno delo. S tem želijo zagotoviti hitrejše varstvo otrokovih koristi, kot ga lahko zagotovi sodišče z izrekom začasne odredbe.
Z zakonikom naj bi omogočili hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je zelo pomembno zlasti pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka. Predolgi postopki imajo za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj, opozarja vlada.
Pojem družine je v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. Za družino namreč štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj. Pogoj pa je, da odrasla oseba skrbi za otroka. V NSi so v ponedeljek opozorili, da predlog spreminja temeljno pojmovanje družine in podaja enako definicijo, kot je bila zapisana v zakoniku, referendumsko zavrnjenem leta 2012.
