Predsednik komisije vlade za reševanje vprašanja prikritih grobišč Jože Dežman je ob osmi obletnici odkritja množičnega grobišča žrtev povojnih pobojev v rudniku Huda Jama opozoril, da Slovenija končno pokopava svoje umorjene brate. To sta omogočila sprejet zakon o prikritih grobiščih in dostojnem pokopu žrtev ter zgodovinska odločitev ministrstva za delo, da se nadaljuje izkop posmrtnih ostankov ter zaključi raziskava v rovu sv. Barbare.
"S pogrebom prve skupine žrtev izpolnjujemo ženevsko konvencijo in s tem notranji slovenski dialog postaja tak, da mrtve pokopljemo, potem pa se pogovarjamo naprej," je dejal in dodal, da bo Huda Jama po zaključku del ostala zaščiteno spomeniško območje.
Projekt sanacije Hude Jame je predstavila Dragica Bac z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot je spomnila, je 3. marca minilo osem let od prvega vstopa v rudnik Huda Jama pri Laškem. "Dolgo časa je trajalo, da smo našli skupen odgovor, kako najbolj dostojno pokopati žrtve, in da smo prišli do ugotovitve, da je bil najbolj primeren prostor na območju spominskega parka Dobrava pri Mariboru v neposredni bližini kostnice in spomenika žrtvam povojnih pobojev," je pojasnila. Ob tem je spomnila na prvo skupino 778 žrtev, ki so jih iz kostnice v Hudi Jami prenesli oktobra lani in pokopali na pokopališče Dobrava.
Od avgusta lani nadaljujejo z deli na izkopu. Do zdaj so našli približno še 642 žrtev. Do dna jaška je še 12 metrov za izkopat in po njenem mnenju je zelo težko reči, ali so tam še žrtve. "Verjamemo, da številka med 3000 in 5000 ni pravilna, je pa seveda za vsako žrtev, ki jo najdemo, tragedija," poudarja. Bacova ocenjuje, da so zdaj nekje na dve tretjini dela. Na ministrstvu računajo, da bi dela v Hudi Jami dokončali konec leta in žrtve pokopali na pokopališču na Dobravi.
V celoten projekt - od prvih izkopavanj do sanacije rudnika oz. jaška, prenosa in pokopa žrtev - bo po besedah Bacove vloženo okoli dva milijona evrov.
Na novinarski konferenci je rudarski inženir Ivan Kenda izpostavil, da trenutno potekajo rudarska dela na globini 36 metrov, do dna jih čaka še okoli 12 metrov, največ posmrtnih ostankov so našli med globino 13 in 21 metrov.
Glavne ugotovitve najdenih predmetov sta predstavila antropologinja Petra Leben Seljak in arheolog Uroš Košir. Dejala sta, da je bila večina žrtev starejših od 20 let (vsi moški razen ene ženske), da je bila večina predmetov žrtvam predhodno odvzeta, da vse žrtve niso bile zvezane z žico ter da imajo predmeti italijansko, nemško, hrvaško in slovensko poreklo. Glede na ohranjena oblačila gre verjetno za pripadnike oboroženih sil NDH (Neodvisna država Hrvaška), med žrtvami pa so tudi Slovenci, sta dejala.
