Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je uvodoma izrazila upanje, da bo zakonski predlog sprejet čim prej. Država mora po njenem opozorilu poskrbeti za tiste, ki nimajo dovolj sredstev, da bi lahko na starost živeli brezskrbno in varno. Marsikdo mora v svojem tretjem življenjskem obdobju živeti doma, čeprav svojci ne morejo, ne znajo ali nočejo poskrbeti zanj, nekateri svojci pa so celo nasilni, je spomnila na današnjem posvetu v državnem svetu, ki ga je organizirala Alma Mater Europaea iz Maribora.
Po besedah generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sušlja bo treba za izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe nujno poskrbeti za dodatna sredstva. Po njegovih besedah je nujno določiti, ali bo šlo za novo zavarovanje, in povedati, kateri bodo viri financiranja. Vire pa je nujno opredeliti pred določanjem košarice pravic, je menil.
Če bo uvedeno novo socialno zavarovanje, bo morala biti nova blagajna ali novi račun po njegovem opozorilu strogo ločen od vseh ostalih blagajn ali računov, denimo od zdravstvenega zavarovanja. Vzpostaviti bo treba zavarovalnico za dolgotrajno oskrbo, ki bo po zdajšnjih predlogih v okviru zavoda, je dejal.
Igor Masten z Ekonomske fakultete v Ljubljani se je osredotočil na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki po njegovih besedah ne pomeni osnove za zagotovitev učinkovitega financiranja in izvajanja dolgotrajne oskrbe. Kot dober primer v EU je izpostavil Nizozemsko, kjer za zdravstvo sicer namenijo več sredstev kot v Sloveniji, vendar njihov sistem vključuje tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Delež plačil iz žepa je manjši kot v Sloveniji, čakalnih vrst pa ni, je dejal.
DZ je že sprejel zakon o osebni asistenci, ki bo poskrbel za tiste, ki potrebujejo pomoč v starosti od 18 do 65 let, je spomnila poslanka SMC Jasna Murgel. Z zakonom pa bo treba po njenih besedah čim prej urediti tudi podporo otrokom s posebnimi potrebami, torej mlajšim od 18 let, ter starejšim od 65 let, ki potrebujejo pomoč. Zagotovila je, da si bo po potrebi tudi s pomočjo poslanskih vprašanj prizadevala, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi pripravljen čim prej.
Izdatki za dolgotrajno oskrbo, ki jih je predstavil Davor Dominkuš z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so se leta 2014 glede na leto prej povečali za 3,4 odstotka na 487 milijonov evrov. Rast bruto domačega proizvoda je bila v tem obdobju skoraj štiriodstotna, tako da je delež izdatkov za dolgotrajno oskrbo v BDP ostal enak kot v letu 2013, in sicer 1,31 odstotka.
