Gre za tiste lastnike zemljišč, ki živijo od kmetijske dejavnosti, ter se v okviru vzpostavljanja proizvodne cone Hoče oziroma novega obrata avtomobilskega giganta Magna niso odločili za prodajo.
Kot so pojasnili na vladi, je namen sklepa, da lahko kmetje, ki so do zdaj obdelovali zemljišča na območju bodoče proizvodne cone, nemoteno nadaljujejo s kmetijsko dejavnostjo. Ker pa na trgu ni na razpolago primernih nepremičnin, bo lahko sklad s tem sklepom prodajal in oddajal v zakup kmetijska zemljišča na območju Rač in Rogoze, ki so v njegovem upravljanju, a pod pogojem, da so ta zemljišča prosta oziroma niso že obremenjena z zakupom.
Vlada je takšen sklep sprejela na podlagi zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju občine Hoče-Slivnica. Ta lastnikom zemljišč, ki so prodali zemljišča občini Hoče-Slivnica zaradi vzpostavitve proizvodne cone, ali pa bi bili na podlagi tega zakona razlaščeni, v petih letih od uveljavitve omogoča nakup ali zakup kmetijskih zemljišč na območju mariborske upravne enote največ do površine, ki so jo prodali, pri tem pa odobritev posla s strani države ni potrebna.
Ker pa ima sklad za vsa svoja zemljišča na tem območju veljavno sklenjene zakupne pogodbe in nima prostih zemljišč, ki so potrebna za realizacijo predkupne pravice, je vlada kot ustanoviteljica k sodelovanju pri zagotovitvi zemljišč pozvala mariborsko poslovno enoto javnega gospodarskega zavoda Rinka.
Javni gospodarski zavod Rinka, ki ga je ustanovila vlada in skrbi za gospodarske dejavnosti v okviru slovenskih zaporov, ima na območju Rogoze oziroma v neposredni okolici tamkajšnjega odprtega oddelka zapora od sklada že skoraj tri desetletja v zakupu večjo površino obdelanih zemljišč. Da bi država kmetom zagotovila zadostne površine nadomestnih zemljišč, so Rinko s sklepom pozvali, da se odpove zakupu 25 hektarjev zemljišč.
Direktor JGZ Rinka s sedežem v Celju Aleš Kumpberger je za STA potrdil, da so se o tem v preteklosti pogovarjali, ker pa sklepa o tem še ni prejel, ga za zdaj ne želi komentirati. "Ena naših dejavnosti je tudi kmetijska proizvodnja in na omenjenih zemljiščih v smislu zagotavljanja dela za zaprte osebe gojimo semenske kulture, žita in podobno in jih nato prodajamo na prostem trgu," je pojasnil dejavnost zavoda.
Projekt prihoda Magne v Slovenijo se tako nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo. Hoški svetniki so pred dvema tednoma po hitrem postopku potrdili spremembe občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča. Najtrši oreh za občino so bila prav pogajanja s kmeti.
Na 94 hektarjev velikem območju je namreč kar 77 hektarjev kmetijskih zemljišč. Ob sprejetju prostorskega načrta je župan Marko Soršak povedal, da so se dotlej uspeli za prodajo dogovoriti z 18 lastniki, 13 pa se jih še ni dokončno odločilo oziroma se nagibajo k zahtevi za nadomestna zemljišča. Njihove predloge in pogoje so zbrali in jih posredovali ministrstvu.
Magna je pred dnevi že začela iskati prve sodelavce v Sloveniji, čim prej pa želi vložiti vlogo za gradbeno dovoljenje in tako v poletnih mesecih že začeti z gradnjo. Kmalu naj bi bila sklenjena tudi pogodba med državo, občino in investitorjem, kjer bodo zapisani vsi pogoji, sprejeti z že omenjenim posebnim zakonom.
Ta državi daje tudi možnost razlastitve tistih lastnikov zemljišč, s katerimi se ne bi uspeli dogovoriti, ob tem pa omenja najmanj 1000 delovnih mest in vrednost investicije v višini najmanj 100 milijonov evrov. Magna naj bi prvi obrat - lakirnico za okoli 400 delavcev, vzpostavila jeseni 2018, leto in pol pozneje pa bi lahko začeli uresničevati preostali fazi, po katerih bi na tem območju delo do leta 2022 dobilo kar 3000 ljudi.
