"Zelo pomembno je nadaljevati dialog med Turčijo in EU," je poudaril vodja slovenske diplomacije ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju. "Ostati moramo mirni," je še izpostavil.
Slovenija po Erjavčevih besedah ne vidi problema zaradi volilne kampanje turških politikov zunaj Turčije, saj je tudi v drugih državah pogosta praksa, da politiki izvajajo volilno kampanjo v tujih državah, kjer živijo njihovi volivci.
Tako se je minister Erjavec odzval na zaostritev odnosov med Berlinom in Ankaro po nemški prepovedi zborovanj in govorov turških politikov v Nemčiji pred aprilskim referendumom v Turčiji.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je nemško prepoved primerjal z nacističnimi dejanji in ob tem Berlinu zabrusil: "Vi nas boste učili o demokraciji, nato pa ne boste dovolili govoriti ministrom."
Aprila bodo Turki na referendumu odločali o spremembah ustave, s katerimi naj bi uvedli predsedniški sistem in tako predsedniku Erdoganu zagotovili še več moči. Volilno pravico za referendum 16. aprila imajo tudi v tujini živeči Turki.
Avstrijski kancler Christian Kern je pozval k enotni prepovedi nastopov turških politikov v EU, a zunanji minister Sebastian Kurz je danes v Bruslju menil, da evropsko stališče ni potrebno, saj se problem tiče le treh ali štirih članic unije.
Potrebna je avstrijska rešitev in avstrijsko stališče mora biti jasno - nočemo kampanj drugih vlad v Avstriji, ker ne želimo uvažati tujih konfliktov v Avstrijo, je poudaril Kurz.
Belgijski zunanji minister Didier Reynders je danes v Bruslju ostro obsodil Erdoganove izjave o Nemčiji. V povezavi z zborovanji turških politikov pa je dejal, da za zdaj ni bilo prošenj za njihovo organizacijo v Belgiji.
"Običajno nisem nostalgičen, a včasih si želim vrniti v Turčijo Abdulaha Güla in Alija Babacana," pa je dejal luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, ki meni, da si Turki zaslužijo boljšega predsednika.
Preproste rešitve za vprašanje turških političnih dejavnosti v Evropi po Asselbornovih besedah ni. Po eni strani bi demokracija to morala prenesti, po drugi strani pa je nestvarno omogočiti zborovanja nekomu, ki brani ustavo, v kateri je pravna država le privid.
