Začetni posvet je bil namenjen sistematičnim prizadevanjem in ukrepom, kako lahko država na različnih področjih, tako v gospodarstvu, infrastrukturi in turizmu, aktivno prispeva k še večjemu razvojnemu potencialu regije, so pojasnili v vladnem uradu za komuniciranje.
Cerar je v izjavi medijem po delovnem posvetu dejal, da ima Goriška regija veliko naravnih lepot, kulturne dediščine. "Je nadpovprečno razvita in je dober primer, kako se da z delom, sodelovanjem iti naprej. Tako na področju gospodarstva, kulturne in naravne dediščine niso dovolj naravne danosti. Moramo sodelovati. In zato smo danes tukaj, da vidimo, da slišimo, kje lahko vlada še pomaga," je povedal. Po njegovem mnenju imajo na Goriškem veliko potenciala, zlasti v turizmu, pa v gospodarstvu in kulturi.
Kot dober primer sodelovanja je izpostavil obnovo žičnic na Kaninu. "Vlada je pristopila zelo aktivno, s 5,5 milijona evrov je v sodelovanju z občino in drugimi deležniki uspela po dolgem času obnoviti žičnico in s tem obuditi smučarski turizem, kar je odlično za Bovec in okolico," je povedal.
Dodal je, da so v zadnjih dveh letih v infrastrukturo na Goriškem vložili okoli 10 milijonov evrov, letos in v prihodnjem letu nameravajo vložili še 30 milijonov v cestno in druge oblike infrastrukture. "Goriški regiji gre dobro, a ni razloga, da ji ne bi šlo še boljše," je še dejal.
Naravnogeografske značilnosti dajejo namreč Goriški regiji izjemno izhodišče v turizmu in ravno razcvet na tem področju pripomore tudi k dejstvu, da je brezposelnost na Goriškem druga najnižja v Sloveniji in že od leta 2013 dalje pada. Čeprav gre za drugo najredkeje poseljeno regijo v državi in ima negativni naravni prirast, je stopnja delovno aktivnih prebivalcev Goriške regije višja od slovenskega povprečja in po navedbah urada za komuniciranje znaša 57,2.
Dobršen del ministrske ekipe se bo med drugim v Novi Gorici udeležil tudi posveta o potencialih krožnega gospodarstva v regiji. Obiski ministrov bodo hkrati priložnost za izvedbo konkretnih pogovorov in podpise sporazumov. Tako bo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič podpisal sporazum o sofinanciranju del rekonstrukcije regionalne ceste Dolenja Trebuša - Spodnja Idrija in si ogledal gradbišče na 4. razvojni osi.
Okoljska ministrica Irena Majcen bo s predstavniki občine Brda in tamkajšnje vinske kleti obdelala vprašanje poplavne varnosti.
Poleg infrastrukture bodo na vrsti tudi mehkejše vsebine. Tako bo ministrica za obrambo Andreja Katič v Kobaridu obiskala fundacijo Pot miru v Posočju in podpisala pogodbo o sofinanciranju istoimenskega mednarodnega projekta za leto 2017. Minister za kulturo Anton Peršak pa se bo udeležil predstavitve kandidature Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
Župani severnoprimorske regije bodo z vladnimi predstavniki govorili predvsem o gospodarstvu, turizmu in infrastrukturi. S premierjem in ministri želijo zaradi neizpolnjenih obljub spregovoriti tudi predstavniki določenih skupin.
Kmetje so zaradi težav z zadrževalnikom Vogršček, ki bi moral zagotavljati namakanje kmetijskih površin Vipavske doline, ustanovili civilno iniciativo za ohranitev Vogrščka, o tem pa bi radi ob tokratnem vladnem obisku govorili tudi s premierjem. Severnoprimorski župani pa bodo vlado bržkone opozorili na potrebo po dobri prometni infrastrukturi. Precej gradbišč je na severnoprimorskih cestah že odprtih, še več pa jih pristojni obljubljajo v poletnih dneh.
Severnoprimorska ali goriška statistična regija pokriva 2325 kvadratnih kilometrov veliko območje, na katerem je 13 občin, v regiji pa živi 117.931 prebivalcev. Bruto domači proizvod (BDP) Goriške statistične regije predstavlja pet odstotkov celotnega slovenskega.
