"Vesela sem, da smo parafirali tako aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, posebni del k tarifni pogodbi kot tudi stavkovni sporazum o prekinitvi stavke s prilogami. Najpomembnejša je tista, ki podrobneje opredeljuje merila za vladni projekt skrajševanja čakalnih dob, večjo kakovost storitev in več časa za bolnike, s katerim bomo uvedli variabilno nagrajevanje po posebnih merilih tako za primarno kot sekundarno raven zdravstva," je nocoj po podpisu dejala ministrica.
Na petkovih popoldanskih pogajanjih je namreč ministrica zdravnikom predložila pisni predlog dogovora o posebnem pilotnem projektu, s katerim bi preizkusili možnost variabilnega nagrajevanja zdravnikov. Če se bo izkazalo, da so rešitve za nagrajevanje uspešnosti prave, bo vgrajen tudi v zakon o upravljanju in vodenju javnozdravstvenih zavodov, je v petek po pogajanjih pojasnila Kolar Celarčeva.
Kolar Celarčeva je danes izrazila prepričanje, da bo ta pilotni projekt "primer dobre prakse, kako se tudi v javnem sektorju lahko stimulira uspešnejše, kakovostnejše in boljše delo.
Sporazum poleg projekta skrajševanja čakalnih dob obsega aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, v katerem so na novo ovrednotena delovna mesta specializantov, višjih zdravnikov in zobozdravnikov z licenco ter višjih specialistov. Vključuje pa tudi dogovor o spremembah pravilnika o plačilu za delo po podjemnih pogodbah ter o umiku pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva.
Da bo sporazum veljaven, ga mora potrditi še vlada. Kot je danes pojasnila ministrica Kolar Celarčeva, se bodo potrudili, da se bo to zgodilo v dveh tednih.
Prvi mož Fidesa Kuštrin je nocoj opozoril, da so z današnjo parafo sicer uspeli uresničiti nekaj stavkovnih zahtev, so pa še druge, ki ostajajo odprte. "Plačni sistem v javnem sektorju ostaja tak, da z njim ni mogoče nagrajevati dobrih. Ta plačni sistem je ovira pred tem, da bi bil javni sektor bolj učinkovit. Do naše grožnje s stavko sploh ne bi smelo priti, ker so bili naši argumenti trdni. A bolje pozno kot nikoli," je ocenil Kuštrin.
Ob tem je spomnil, da so zdravniške organizacije modro knjigo standardov in normativov za zdravniško delo napisale pred 10 leti. "Če bi takrat politika imela posluh za vsebino, bi bile čakalne dobe danes veliko krajše," je pripomnil. Ob tem pa izpostavil, da so zdravniki "prvi v državi, ki so si upali iti v to, da so nagrajevani po delu, ki ga opravijo".
Ministrica je danes pojasnila, da bo pilotni projekt skrajševanja čakalnih dob zagnan prvega aprila letos. Ob tem pa je opozorila, da hitrih rezultatov ne more dati. "Treba je vzpostaviti evidence preverjanja opravljenega dela. A prepričani smo, da bo na daljši rok dal rezultate. Ta projekt nagrajuje kakovost opravljenega dela in daljši čas obravnave bolnikov. S tem bo razbremenjen sekundarni nivo, ljudje pa bodo že v zdravstvenem domu dobili več storitev," je naštela ministrica.
Že v petek je ministrica pojasnila, da bo za ta projekt dodatno namenjenih 36 milijonov evrov. Nocoj pa je dodatno pojasnila, da so z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman dogovorjeni, da bo denar za ta projekt prišel posebej v zdravstveno blagajno, da torej ne bo najedal siceršnjega zdravstvenega proračuna.
