Pooblaščena oseba prekrškovnega organa je zato uvedla prekrškovni postopek, v okviru katerega bodo ugotavljali vsa nadaljnja dejstva. Kot so v odzivu še zapisali pri KPK, je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa pri svojih dejanjih samostojna in vezana zgolj na zakon o prekrških.
Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je namreč v četrtkovem odzivu ostro nasprotovalo zahtevi KPK po razkritju podatkov novinarjev, vključno s pogodbami o zaposlitvi, in razkritju vira, ki je novinarjema portala Siol.net povedal, kdo je na KPK podal prijavo v zvezi z nepravilnostmi pri izbiri novega generalnega direktorja UKC Ljubljana.
Kot so v odzivu za STA navedli pri KPK, je ena od temeljnih nalog komisije varovanje identitete prijavitelja, kar predvideva tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Namen teh določb je na eni strani spodbuditi posameznika, da s posameznimi kršitvami, s katerimi je seznanjen, obvesti pristojne organe, na drugi strani pa naj bi ravno zaradi dolžnosti varovanja identitete prijavitelja, preprečevale, da bi slednji postal žrtev povračilnih ukrepov.
KPK je torej dolžna začeti postopek zoper osebo, ki v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ugotavlja ali razkrije prijavitelja zaradi prijave, so pojasnili. Zakon namreč določa, da identitete prijavitelja ni dovoljeno ugotavljati ali razkrivati. V teh primerih tako mora pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa uvesti postopek zaradi suma kršitve omenjene določbe.
Kot navajajo, pa je v konkretnem primeru novinar v objavljenem članku poimenoval posameznika z osebnim imenom in navedel, da je za prispevek ta oseba potrdila, da je zadevo prijavila komisiji. Torej je mogoče zaključiti, da je novinar to informacijo dobil od nekoga tretjega, pišejo v KPK. Takšno ravnanje pa po njihovi oceni pomeni sum kršitve zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Zaradi uvedbe prekrškovnega postopka mora po njihovih navedbah pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ugotoviti identiteto domnevnega kršitelja, torej posameznika, ki je identiteto domnevnega prijavitelja razkril. Prekrškovni postopek pa mora izvesti tudi zoper novinarja. Zato je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tudi zahtevala vse omenjene podatke o novinarjih, so zapisali pri KPK.
Na KPK so presenečeni "nad napadom na izvrševanje zakonskih nalog komisije", še posebej, ker so tudi novinarji z zakonom o medijih zavezani k varovanju virov informacij. Se pa strinjajo, da je zgodba, ki so jo novinarji razkrili, v javnem interesu.
A menijo tudi, da je podaja prijav sumov kršitev pristojnim organom ter njihova ustrezna obravnava v še večjem javnem interesu. Zato po njihovem pomeni ugotavljanje in razkrivanje identitete prijaviteljev negativno prakso, ki je lahko škodljiva za prijavitelja, ki je lahko že zaradi samega dejstva, da so se podatki o njegovi identiteti razkrili v medijih, deležen povračilnih ukrepov.
"Hkrati pa takšno postopanje novinarjev deluje odvračalno tudi na potencialne prijavitelje, ki so seznanjeni ali se bodo seznanili s kršitvami, in sicer na način, da kršitve ne bodo razkrili pristojnim organom, saj bodo vedeli, da tvegajo razkritje identitete javnosti," so še zapisali v KPK.
V KPK sicer ostajajo brez pojasnil na očitke medijev o domnevnem konfliktu interesov Štefaneca v primeru, o katerem sta pisala novinarja na portalu Siol.net. Poročala sta namreč, da je bila v zvezi s postopkom izbire novega generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana podana ovadba na KPK. Štefanec naj bi bil po neuradnih informacijah v prijateljskih odnosih s prijaviteljem, kljub temu pa naj se ne bi hotel izločiti iz postopka o presoji sumov korupcije v UKC.
