Mednarodni dan žensk, ki ga praznujemo 8. marca, je nastal iz aktivnosti delavskih gibanj na prelomu dvajsetega stoletja v Severni Ameriki in po Evropi. Ustanovna listina Združenih narodov (ZN), podpisana leta 1945, pa je bil prvi mednarodni sporazum, ki je potrdil princip enakosti med ženskami in moškimi.
Od teh zgodnjih časov je mednarodni dan žensk prevzel nove globalne dimenzije, tako za ženske v razvitih državah kot v državah v razvoju. Rastoče mednarodno žensko gibanje, ki so ga okrepile štiri svetovne konference žensk ZN, je pomagalo graditi podporo pravicam žensk in udeležbi v političnih in ekonomskih arenah.
Vedno bolj pa je mednarodni dan žensk čas za premislek o doseženem napredku, za poziv k spremembam in za praznovanje pogumnih dejanj, saj kljub velikemu napredku v pravicah in enakopravnosti žensk z moškimi od začetkov gibanj za ženske pravice prostor za izboljšave ostaja. Formalno dosežena ekonomska, politična in socialna enakopravnost žensk z moškimi pa se po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer še vedno precej razlikuje od dejanske.
"Pri uveljavljanju pravic žensk ni vedno lahko vztrajati tudi zato, ker se najdejo številni, ki hitijo dopovedovati, da ima vsakdo pravico živeti tako, kakor mu veleva tradicija, in naj ne pretiravamo s pravicami," je pred 8. marcem v zapisu na spletni strani izpostavila varuhinja.
Ob tem je opozorila na nasilje v družinah, ki se pogosto konča tragično. "Umirajo predvsem ženske, ki si jih moški lastijo," je zapisala. Poziva tudi k jasni opredelitvi, da je nasilje nesprejemljivo in zavržno dejanje.
Poleg tega je delež žensk med brezposelnimi višji kakor med moškimi. Še vedno so plače žensk povprečno za šest odstotkov nižje od plač moških, čeprav so razlike v Sloveniji manjše kakor v številnih drugih evropskih državah. Revščina v večjem obsegu ogroža ženske, še posebej starejše od 65 let.
Sicer pa varuhinja ugotavlja, da se je pravni položaj žensk v Evropi v prejšnjih desetletjih zelo izboljšal, vendar so možnosti v vsakdanjem življenju še vedno neenake. To je opazno predvsem pri enakem prepoznavanju in delitvi odgovornosti pri sprejemanju odločitev, ki se nanašajo na zasebno življenje v ožjem smislu in javno, je še zapisala.
"Priznati si moramo, da nas še vedno usmerjajo stereotipi o ženskih in moških vlogah, ki so vzrok mnogim oblikam diskriminacije na podlagi spolov. Vplivajo na razvoj talentov in potencialov deklic in dečkov, pozneje pa celo na možnosti za njihov profesionalni razvoj in doseganje najvišjih in najodgovornejših položajev v družbi," meni Nussdorferjeva.
Napredek je viden pri izobraževanju, saj je po podatkih Statističnega urada RS (Surs) v Sloveniji študentk bistveno več kot študentov, prav tako tudi pri sodelovanju na ekonomskem področju in zastopanosti obeh spolov v javnem življenju. Nussdorferjevo še veseli, da se je število otrok v vrtcih v Sloveniji v zadnjih desetih letih povečalo skoraj za polovico.
Tudi letos bosta kolektiv Rdeče zore in uredništvo spletnega portala spol.si skupaj z zainteresirano javnostjo podeljevala bodečo nežo za seksistično izjavo leta. Nagrado sicer podeljujejo v okviru mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče Zore. Kot so pobudniki zapisali na spletni strani, ta "nečastni naziv lahko doleti vse, ki javno napadajo, ponižujejo in žalijo druge na podlagi spola, spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete".
Za najbolj seksistično izjavo lahko zainteresirani glasujejo še do 5. marca. Lani sta bila dobitnika bodeče neže predsednik republike Borut Pahor in TV voditeljica Rosvita Pesek. Pahor z izjavo "Ajde miška mala, gremo! To mi deli, to mi deli", Peskova pa z izjavo "Poenostavite za ženske, lepo prosim".
Ideja za podelitev bodeče neže se je porodila v krogu feminističnih iniciativ, skupin in posameznic. Z njo opozarjajo na prikrite in odkrite seksistične izjave, ki po objavi v večini primerov ostanejo nereflektirane in nekritizirane.
