"Ko je predsednik komisije Jean-Claude Juncker pred dnevi predstavil dokument o petih scenarijih za razvoj, sem bil nekoliko razočaran, pričakoval sem nekoliko več. Vendar tudi po sedanjih pojasnilih razumem, da pravzaprav naenkrat ni bilo mogoče storiti več," je poudaril Pahor.
To je po njegovih besedah prvi korak, ki zdaj odpira možnost vsem, ki želijo razmišljati o prihodnosti Evropske unije, da to storijo. "Razumem, da sledi naslednji korak, ko se bomo Evropejci odločali o tem, kako naprej. Za Slovenijo - to smo povedali vsi ne glede na to, kako vidimo detajle te prihodnosti - je Evropska unija pomembna, ker pomeni več miru, več varnosti, več blaginje," je sklenil.
Juncker, ki je prvi obisk v Sloveniji v vlogi šefa Evropske komisije začel v četrtek, dan po predstavitvi predlogov za reformo EU, je dejal, da so v beli knjigi vladam, javnosti in civilni družbi ponudili vrsto možnosti, pri čemer se komisija ni izrekla, kateri je bolj naklonjena. "Na koncu bo to verjetno mešanica različnih možnosti," je menil.
Kot je dejal, mu je predsednik Pahor predstavil tudi ljubljansko pobudo in svoje poglede na prihodnost EU. Želi si nadaljevati dialog s predsednikom, vlado in parlamentom. "Predsednik in Slovenija kot država imata nekaj za povedati drugim v Evropi. Odkar se je Slovenija pridružila EU, se obnaša kot prava ustanovna članica in Slovenci bi morali biti ponosni na to, kar so dosegli od vstopa v unijo," je dodal.
Junckerja je danes sprejel tudi predsednik DZ Milan Brglez, ki je izrazil ponos, da je Slovenija prva med državami članicami EU, ki je dobila priložnost, da predstavi svoja stališča in poglede glede bele knjige. Opozoril je na velik pomen parlamentarne dimenzije v procesu te razprave in spomnil, da je v središče treba postaviti pričakovanja državljanov, so sporočili iz DZ.
Predsednik Evropske komisije je poudaril, da je bela knjiga je iskren, a hkrati tudi drzen poskus spodbuditi široko razpravo ter temeljit in kakovosten premislek, pri čemer ta ne sme ostati brez končnega rezultata. Evropska komisija v tem odločilnem obdobju, ni želela narekovati poti v prihodnost, kar bi bilo lahko dojeto kot vsiljena rešitev ene od evropskih institucij, temveč želi oblikovati novo dialoško enotnost in na tem temelju novo operativno ter izvedbeno prihodnost Evrope, so Junckerjeve besede povzeli v DZ.
Slovenska stran je izpostavila velik pomen socialne dimenzije, odpiranja novih delovnih mest, vprašanje solidarnosti v begunski in migracijski krizi ter ponovnega vzpostavljanja notranjih meja držav članic, predvsem pa nadaljnje širitve EU na Zahodni Balkan, oblikovanja skupne zunanje in varnostne politike ter odnosa do Rusije in vprašanja Ukrajine.
Juncker je ponovil, da je že ob začetku mandata Evropske komisije povedal, da širitve v mandatu te komisije ne bo, a hkrati tudi napovedal, da bodo procesi približevanja in harmonizacije pravnega reda v posameznih državah tekli dalje, kar so nakazali tudi z imenovanjem evropskega komisarja, pristojnega za širitev. Evropska perspektiva ni vprašljiva, vendar integracija zgolj držav brez dejanske vrednostne podpore ljudi ni mogoča, zato si Evropska komisija prizadeva za krepitev dialoga in sprotno preverjanje predlogov ter doseženih rezultatov, so v DZ še zapisali v sporočilu za javnost.
