V Sloveniji so velik napredek storila zlasti podjetja pri integraciji digitalnih tehnologij - po tem merilu je Slovenija zdaj nad povprečjem EU. Raven digitalnih znanj se je izboljšala, Slovenci pa se vključujejo v različne spletne dejavnosti.
Na drugi strani pa povezljivost ostaja pod povprečjem EU, k čemur prispeva počasno vzpostavljanje hitrih in mobilnih širokopasovnih povezav. Zaradi napredka v zvezi z odprtimi podatki se povečuje uporaba spletnih javnih storitev, kaže povzetek za Slovenijo.
Naša država je sicer na lestvici napredovala za eno mesto; leta 2016 je bila 18. Vrednost indeksa za Slovenijo je dosegla 0,51 (lani 0,46), medtem ko je bila za celotno EU pri 0,52. Vrednost indeksa vodilne Danske je bila pri 0,71.
EU na splošno je sodeč po raziskavi dosegla napredek in izboljšala svojo digitalno uspešnost za tri odstotne točke v primerjavi s preteklim letom (leta 2015 je bila vrednost indeksa 0,49). Vendar bi lahko hitreje napredovala, poleg tega pa se razmere razlikujejo po državah članicah - digitalni razkorak med najbolj in najmanj digitalno državo znaša 37 odstotnih točk.
"Evropa se čedalje bolj digitalizira, vendar morajo številne države članice okrepiti svoja prizadevanja," je rezultate raziskave komentiral evropski komisar za enotni digitalni trg Andrus Ansip. "Vse članice bi morale več vlagati v enotni digitalni trg, da bi lahko v celoti izkoristile njegove prednosti," je dodal.
Evropska komisija ne želi digitalne Evrope dveh hitrosti. "Skupaj bi si morali prizadevati, da EU postane vodilna digitalna sila na svetu," je še zapisal Ansip.
Danska, Finska, Švedska in Nizozemska so letos glede na indeks vodilne, sledijo jim Luksemburg, Belgija, Velika Britanija, Irska, Estonija in Avstrija. Tri najuspešnejše države članice EU na digitalnem področju so vodilne tudi na svetu, pred Južno Korejo, Japonsko in ZDA.
Največji napredek med članicami sta dosegli Slovaška in Slovenija. Kljub nekaterim izboljšavam pa več držav članic, vključno s Poljsko, Hrvaško, Italijo, Grčijo, Bolgarijo in Romunijo, pri digitalnem razvoju še vedno zaostaja v primerjavi s povprečjem EU.
Raziskava je med drugim pokazala, da ima 76 odstotkov gospodinjstev v EU dostop do hitrih širokopasovnih povezav. Povečuje se število naročnin za mobilne podatkovne storitve: leta 2013 je bilo 58 naročnikov na 100 oseb, lani pa 84. Mobilne storitve četrte generacije pokrivajo 84 odstotkov prebivalstva EU.
V EU se je ob tem povečalo število diplomantov s področja naravoslovnih ved, tehnologije, inženirstva in matematike (19 diplomantov na 1000 oseb, starih od 20 do 30 let). Delovno aktivnih je več strokovnjakov s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (3,5 odstotka leta 2015 v primerjavi s 3,2 odstotka leta 2012).
Skoraj polovica (44 odstotkov) Evropejcev pa še vedno nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, kot sta uporaba elektronskega poštnega predala in orodij za urejanje besedil ter nameščanje novih naprav.
Sicer 79 odstotkov Evropejcev uporablja internet vsaj enkrat na teden, 78 odstotkov uporabnikov uporablja internet za prenašanje in predvajanje glasbe, filmov in slik ali prenašanje in igranje iger, 70 odstotkov uporabnikov interneta v EU bere spletne novice, 66 odstotkov jih opravlja nakupe prek spletnih trgovin, 63 odstotkov pa jih uporablja socialna omrežja.
Skupno 34 odstotkov uporabnikov interneta je javni upravi obrazce predložilo prek spleta namesto v papirni obliki - leta 2013 je ta delež znašal 27 odstotkov.
Tudi evropska podjetja vse pogosteje uvajajo digitalne tehnologije, npr. uporabo poslovne programske opreme za elektronsko izmenjavo informacij (s 26 odstotkov leta 2013 na 36 odstotkov leta 2015) ali pošiljanje elektronskih računov (z 10 odstotkov leta 2013 na 18 odstotkov leta 2016).
Elektronsko trgovanje malih in srednjih podjetij se je prav tako rahlo povečalo (s 14 odstotkov leta 2013 na 17 odstotkov leta 2016). Vendar manj kot polovica teh podjetij omogoča prodajo v drugo državo članico EU.
