Predsednik GZS Marjan Mačkošek je med "številnimi težnjami glede gibanja plač" v zadnjem času izpostavil višanje minimalne plače nad rastjo cen in zahtevo sindikatov za izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno. Da bodo v tem mesecu to enotno pogajalsko zahtevo poslali delodajalcem, so namreč sredi februarja napovedali predstavniki 12 sindikatov zasebnega sektorja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Te zahteve po mnenju Mačkoška ogrožajo delovna mesta in prinašajo še nekatere druge negativne posledice za gospodarstvo. Opozoril je tudi na neskladja v javnosti, ki je zmotno prepričana, da so plače lahko višje glede na produktivnost in vitalnost gospodarstva. Produktivnost sicer raste, a zaradi krize Slovenija še vedno zelo zaostaja za najboljšimi, je pojasnil in dodal: "Z napačno plačno politiko si lahko zelo škodimo."
Na vrsto predsodkov v javnosti glede minimalne plače je opozoril tudi generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.
Na pasti plačne politike je treba po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Tilna Božiča gledati zelo široko, ko se ugotavlja, kakšne bodo posledice za gospodarstvo in javne finance. Na stvari je treba gledati ne le skozi davčno prizmo, ampak je treba upoštevati celoten sistem, je dejal. "Če imamo sistem, ki bi plače pretirano tiščal navzdol, so zato potrebni višji transferji, to pa pomeni tudi višjo obdavčitev v smislu progresije," je pojasnil.
"Zahteve sindikatov so ta trenutek pretirane in mislim, da gredo samo v smeri zviševanja plač, ne da bi pogledali, kaj lahko dejansko storimo za produktivnosti oz. kaj lahko naredimo za to, da bomo na koncu imeli višje plače," je prepričan Bogdan Božac iz Marles hiš. Od razbremenitev stroškov dela z davki in prispevki do tega, da bi delovni čas bistveno bolje izkoristili, je še dodal.
Po mnenju Božaca bi tako o višjih minimalnih plačah lahko govorili v povezavi s pravicami delavca, ki jih nekatere konkurenčne države sploh ne poznajo, kot sta plačan prevoz na delo ali plačana malica. Glede izenačitve osnovne plače z minimalno pa meni, da gre za zahtevo, ki bi imela "brutalne posledice".
Tudi ekonomist Jože P. Damijan meni, da so zahteve sindikatov nerealne, razume pa jih, kot je dejal, v duhu predvolilnega boja. "Na eni strani so sindikati z maksimalističnimi zahtevami, na drugi strani pa je GZS z minimalističnimi, na koncu pa se bodo našli nekje na sredini," je dejal. Damijan upa, da bodo našli "normalno rešitev". Po njegovih besedah je to tista, da minimalna plača narašča v skladu z naraščanjem življenjskih stroškov oz. inflacije in realnega večanja produktivnosti.
Damijan je sicer še poudaril, da čeprav imajo sindikati velike zahteve in so "včasih težki", pa skrbijo za družbeno ravnovesje in za to, da kapital ne pride v ospredje. Po njegovi oceni je Slovenija ena najbolj stabilnih držav z dobrim ravnovesjem med učinkovitostjo in stroškovno učinkovitostjo gospodarstva ter med socialnimi razredi.