Šušteršič se je za današnjo sejo opravičil, preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) pa je zaslišala Vizjaka, ki je kot minister bdel nad energetiko v času, ko se je oblikoval projekt in je bilo zanj izdano energetsko dovoljenje.
"To je le upravni akt, da neka investicija sovpada v energetski sistem, je kot gradbeno dovoljenje. To ni odločitev o tem, ali se investicija splača ali ne," je danes opozoril Vizjak. Ob tem je orisal okoliščine v času, ko se je oblikoval projekt Teš 6, in večkrat zatrdil, da tudi kot nekdanji član nadzornega sveta Holdinga slovenske elektrarne (HSE) takrat ni imel razlogov, da številkam o projektu ne bi verjel.
A po Vizjakovih besedah se je izkazalo, da je šlo za zavajanja. "O investiciji Teš 6 bi morali ponovno razmisliti v letih 2008 in 2009, ko je nastopila gospodarska kriza," je izpostavil. Pojasnil je, da so na to takrat v DZ, kjer je bil takrat poslanec in ni imel več prej omenjenih funkcij, večkrat opozarjali.
"Takrat je bil še čas, da se to investicijo zamrzne in o njej premisli. Z nastopom krize so se namreč stvari na energetskih trgih drastično spremenile: cene so se prepolovile, povpraševanje je bistveno upadlo," je dejal in dodal, da pa je lobi iz šaleške doline, zlasti takratni poslanec SD Bojan Kontič, danes velenjski župan, temu krčevito nasprotoval.
Na mnenje Alenke Bratušek (NP), da je bil Kontič le eden od 90 poslancev DZ, je Vizjak odgovoril, da "je bil vpliv enega gospoda Kontiča na odločitve ključen". Po njegovem so organi, kot je bila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS in je danes Slovenski državni holding, "navadna farsa", saj je vpliv politike na organe vodenja državnih družb velik. Krivci za ponesrečeni projekt Teš 6 so tako po njegovih besedah poleg Kontiča še Uroš Rotnik, Borut in Srečko Meh, pomembno vlogo je igral še nekdanji minister Matej Lahovnik ter sindikalist Branko Sevničkar.
Reagirati bi morala tudi vlada, ki jo je takrat vodil sedanji predsednik države Borut Pahor. Na spremenjene okoliščine ga je po Vizjakovih navedbah opozarjal strateški svet za energetiko. A, kot je povedal Vizjak, je pozneje večkrat v neformalnih pogovorih slišal, da so Pahorju grozili, da bo ob funkcijo, če ne bodo nadaljevali tega projekta. Predlagal je, naj v povezavi s temi navedbami zaslišijo Pahorjevo nekdanjo vodjo kabineta Simono Dimic.
Komisija je nato zaslišala še nekdanjega ministra za okolje in prostor Roka Žarnića, ki je to funkcijo nastopil februarja 2010. Dejal je, da se razprav na vladi o tem, ali naj se projekt nadaljuje ali ustavi, ne spomnil. "O projektu smo razpravljali, ne spomnim pa se, da bi razpravljali o ustavitvi projekta, ali kakšnih bojev o tem, nisem bil vključen vanje," je povedal članom komisije.
Dodal je, da je okoljevarstveno dovoljenje za projekt izdajala agencija za okolje. "Kot minister sem v vseh primerih deloval tako, da so bile odločitve pristojnih organov učinkovite," je dejal.
