Velika, a redko poseljena in starajoča se regija
Severnoprimorska ali goriška statistična regija pokriva 2325 kvadratnih kilometrov veliko območje, na katerem je 13 občin. Predvsem zaradi goratega in težko dostopnega terena v Zgornjem Posočju in na Idrijsko-Cerkljanskem je območje redko poseljeno. To je druga najredkeje poseljena slovenska regija, kjer živi le 51 prebivalcev na kvadratni kilometer (slovensko povprečje je 102 prebivalca na kvadratni kilometer), gostota prebivalstva pa se še zmanjšuje.
V regiji živi 117.931 prebivalcev, njihovo število pa se letno zmanjšuje za 0,9 na 1000 prebivalcev (slovensko povprečje je povečanje za 0,4 na 1000 prebivalcev letno). Prebivalstvo v regiji je sicer v povprečju drugo najstarejše med vsemi slovenskimi regijami, povprečna starost pa znaša 44,2 let.
Kljub temu je število delovno aktivnih prebivalcev severnoprimorske regije s 57,9 odstotka nekoliko višje od slovenskega povprečja (57,2 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti v regiji od leta 2013 pada in je druga najnižja v Sloveniji, trenutno znaša osem odstotkov. Povprečna plača je z dobrimi 1006 evri nekoliko nižja od slovenskega povprečja (1030,16 evrov).
Gospodarstvo na poti okrevanja, težave v kmetijstvu
Bruto domači proizvod (BDP) Goriške statistične regije predstavlja pet odstotkov celotnega slovenskega, vendar je s 17.135 evri nižji od državnega povprečja (18.693 evre).
V zadnjem času regija beleži pozitivne gospodarske trende, ki so predvsem posledica rasti izvozno usmerjenih podjetij. Zaradi potrebe po novih delavcih skorajda ne poznajo brezposelnosti na območju idrijsko-cerkljanskega bazena in Tolminske. Zato se tja vozijo številni delavci tudi iz osrednjeslovenskega in gorenjskega območja.
Veliki izvozniki delujejo predvsem na področju avtomobilske industrije, na Vipavskem pa v prehrambeni industriji. Območje Občine Ajdovščina je bilo po stečaju Primorja, enega največjih slovenskih gradbenih podjetij, močno prizadeto, zdaj pa se tam, tudi ob podpori občine, pospešeno razvija podjetništvo in nove gospodarske panoge.
Vipavska dolina je bila pred desetletji načrtovana kot slovenska žitnica, kmetijstvo pa je trenutno v bolj klavrnem stanju. Redki kmetje, ki še vztrajajo pri obdelovanju kmetijskih površin, so odvisni od namakanja. Slednjega je pred leti zagotavljal zadrževalnik Vogršček, ki bi poleg polj in sadovnjakov v spodnjem delu Vipavske doline lahko namakal tudi tiste v zgornjem delu, a je zaradi puščajočih cevi v njem vode vse manj.
Kmetje so zato ustanovili civilno iniciativo za ohranitev Vogrščka, o tem pa bi radi ob tokratnem vladnem obisku govorili tudi s premierjem.
Velike priložnosti regije v turizmu
Vse pomembnejši je za regijo turizem, saj Julijske Alpe, reka Soča, Goriška Brda in sončna Vipavska dolina privabljajo vse več obiskovalcev. Na Goriškem menijo, da bi jih lahko bilo še več zaradi ugodnih podnebnih pogojev, ki omogočajo dobre pogoje tudi za razvoj športnega turizma. Ostaline prve svetovne vojne pa ponujajo možnosti za zgodovinski turizem, ki se je v Posočju okrepil ob stoletnici vojne in tamkajšnje soške fronte.
Za turistični i nasploh gospodarski razvoj je potrebna tudi dobra prometna infrastruktura. Tudi na to bodo vlado opozorili severnoprimorski župani. Precej gradbišč je na severnoprimorskih cestah že odprtih, še več pa jih pristojni obljubljajo v poletnih dneh. V Goriški regiji je evidentiranih 63 posameznih proračunskih projektov; letos bo za prometno infrastrukturo namenjenih 12,7 milijona evrov, prihodnje leto pa skoraj 18 milijonov.
Velike pozornosti bodo v prihajajočem obdobju v regiji deležni tudi nekateri evropski projekti. Če je bila v preteklih dveh letih to sanacija smučarskih naprav na Kaninu, pa bo v tem in prihodnjih letih več pozornosti namenjene protipoplavnim ukrepom in ureditvi zelene infrastrukture v povodju Vipave.
Ministrska ekipa od Vipave do Bovca
Obisk v regiji bo vlada začela z delovnim posvetom v Vipavi. Premier Cerar se bo nato med drugim v Bovcu udeležil posveta o potencialih in izzivih turizma v Posočju, večerno srečanje v Novi Gorici pa bo namenjeno regionalnemu razvojnemu dialogu za severno Primorsko. Medtem ko bo premier v Bovcu, se bo dobršen del ministrske ekipe v Novi Gorici udeležil posveta o potencialih krožnega gospodarstva v severnoprimorski regiji.
Obiski ministrov bodo hkrati priložnost za izvedbo zelo konkretnih pogovorov in podpise sporazumov. Tako bo minister za infrastrukturo Peter Gašperšič podpisal sporazum o sofinanciranju del rekonstrukcije regionalne ceste Dolenja Trebuša - Spodnja Idrija in si ogledal gradbišče na t.i. četrti razvojni osi. Vzpostavitev tega koridorja je eden osrednjih projektov, ki jih bo v regiji sofinancirala država, saj je težak okoli 9,5 milijona evrov.
Okoljska ministrica Irena Majcen bo s predstavniki občine Brda in tamkajšnje vinske kleti obdelala vprašanje poplavne varnosti. Med drugim je za letos predviden začetek 2,9 milijona evrov vrednega projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v regiji s poudarkom na območju reke Vipave.
Poleg infrastrukture bodo na vrsti tudi mehkejše vsebine. Tako bo ministrica za obrambo Andreja Katič v Kobaridu obiskala fundacijo Pot miru v Posočju in podpisala pogodbo o sofinanciranju istoimenskega mednarodnega projekta za leto 2017. Minister za kulturo Anton Peršak pa se bo udeležil predstavitve kandidature Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture leta 2025.
