V odgovoru na vprašanje je vlada opisala nekatera odprta vprašanja, ki se pojavljajo med Katoliško cerkvijo v Sloveniji in državo in o katerih jo je spraševal poslanec, zraven pa je podala tudi nekaj stališč o tem, kako namerava voditi dialog s Cerkvijo v prihodnje.
Med drugim je zapisala, da si bo prizadevala "za vodenje stalnega in spoštljivega dialoga s predstavniki Katoliške cerkve". "Prav tako bo pri svojem delovanju tudi v prihodnje spoštovala ustavno zagotovljene pravice svobode izražanja in verske svobode s prizadevanjem in željo, da bodo vsa različna mnenja v javnosti sprejeta s spoštovanjem in v duhu svobodne ter demokratične družbe," je zapisano.
V odgovoru vlada izraža prepričanje, "da bi bilo v času pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami nepošteno graditi politične kampanje na spodbujanju verske nestrpnosti, širjenju neresničnih informacij ter stigmatizaciji Katoliške cerkve v Sloveniji, vključno s problematiziranjem odprtih vprašanj, ki so nastala ali pa je njihovo reševanje zastalo zaradi premalo vestnega dela državnih ustanov v preteklih mandatih".
Vlada meni, da je vzpostavitev stalnega sodelovanja in kontinuiranega dialoga s Cerkvijo v obojestransko korist ter da je trenutno sodelovanje s Katoliško cerkvijo v Sloveniji v okvirih tekoče medsebojne komunikacije nadvse korektno.
Glede nekaterih mnenj, da je Cerkev odgovorna za nastanek bančne luknje, pa vlada navaja, da je bančna luknja nastala, "ker državne banke niso poslovale dovolj skrbno in odgovorno". "Nezadostno zavarovana posojila so brez potrebnih varovalk delile celotnemu gospodarstvu. Odgovorne za nastanek bančne luknje, ki smo jo plačali vsi davkoplačevalci, je zato potrebno poiskati tako v bankah kot tudi v gospodarskih sistemih, torej tudi v podjetjih v lasti Katoliške cerkve," je zapisano v sporočilu po seji vlade.
