Slovenija je bankam Barclays, BNP Paribas, Deutsche Bank, Goldman Sachs International in Societe Generale mandat za organizacijo dodatne izdaje evrskih obveznic podelila v torek. To je po januarski druga zadolžitev letos, tudi takrat pa je država izdala za 1,3 milijarde evrov obveznic. Denar od tokratne izdaje bo namenila za predčasne odkupe dolarskih obveznic, poplačilo zapadlih obveznosti in pokrivanje tekočega primanjkljaja.
24-letne obveznice z zapadlostjo 3. novembra 2040 imajo kuponsko obrestno mero 1,750 odstotka. Zahtevani donos do dospetja je znašal 2,489 odstotka, kar po izračunih časnika Finance pomeni, da je država prejela 434,5 milijona evrov. Prodajna cena je namreč dosegla 86,9 odstotka kuponske vrednosti. Skupna vrednost izdaje teh obveznic zdaj znaša 1,5 milijarde evrov.
Druge obveznice, ki jih je Slovenija dodatno izdala v torek in zapadejo 22. marca 2027, pa imajo kuponsko obrestno mero 1,250 odstotka. Prodajna cena je dosegla 97,01 odstotka nominalne vrednosti, kar pomeni 1,574-odstotni zahtevani donos do dospetja. Država bo po izračunih Financ prejela 776 milijonov evrov kupnine. Skupna vrednost izdaje teh obveznic zdaj znaša 1,8 milijarde evrov.
Skupno povpraševanje več kot 160 vlagateljev za dodatno izdajo evrskih obveznic je po navedbah ministrstva za finance doseglo 3,2 milijarde evrov, vključno z naročili bank organizatoric izdaje v višini 720 milijonov evrov.
Glavnina investitorjev pri obeh dodatnih izdajah prihaja iz Nemčije oz. Avstrije. Sledijo investitorji iz Švice, Velike Britanije in Skandinavije. Z vidika institucionalne oblike so bili med največjimi investitorji upravljavci skladov ter centralne banke in druge uradne institucije.
Pred tednom dni je Slovenija medtem napovedala, da namerava dodatno zmanjšati zadolžitev v dolarjih. Potem ko je lani v več korakih odkupila za 2,62 milijarde dolarjev 10-letnih dolarskih obveznic, ki jih je v ameriški valuti izdala v letih 2012, 2013 in 2014, je objavila ponudbo za odkup, okvirno še do 750 milijonov dolarjev.
Kot so danes sporočili z ministrstva za finance, je Slovenija odkupila za 216,9 milijona dolarjev desetletnih dolarskih obveznic s kuponsko obrestno mero 5,5 odstotka, ki jih je izdala leta 2012 in zapadejo leta 2022. Za predčasno odkupljene obveznice je plačala približno 111,5 odstotka nominalne cene in pod temi pogoji je donos do dospetja teh obveznic pri 3,25 odstotka. Nominalni znesek izdanih obveznic se je s tem zmanjšal z nekaj nad 1,296 milijarde dolarjev na nekaj več kot 1,079 milijarde dolarjev.
Slovenija je ob tem odkupila tudi za skoraj 327,5 milijona dolarjev desetletnih dolarskih obveznic s kuponsko obrestno mero 5,85 odstotka, ki jih je izdala leta 2013 in zapadejo leta 2023. Za predčasno odkupljene obveznice je plačala približno 114,7 odstotka nominalne cene in pod temi pogoji je donos do dospetja teh obveznic pri 3,20 odstotka. Nominalni znesek izdanih obveznic se je s tem zmanjšal z nekaj nad 1,432 milijarde dolarjev na nekaj več kot 1,105 milijarde dolarjev.
Desetletnih dolarskih obveznic s kuponsko obrestno mero 5,25 odstotka, ki jih je izdala leta 2014 in zapadejo leta 2024, je medtem Slovenija odkupila za 53,2 milijona evrov. Za predčasno odkupljene obveznice je plačala približno 111,4 odstotka nominalne cene in pod temi pogoji je donos do dospetja teh obveznic pri 3,39 odstotka. Nominalni znesek izdanih obveznic se je s tem zmanjšal z nekaj nad 1,403 milijarde dolarjev na 1,350 milijarde dolarjev.
Država se sicer lahko za financiranje proračuna letos zadolži v skupni višini 3,4 milijarde evrov. Maksimalni dovoljeni obseg nove zadolžitve, ki vključuje tudi predfinanciranje za prihodnja leta, pa je 7,7 milijarde evrov.
Država namerava letos odplačati za 2,9 milijarde evrov glavnic dolga, v preteklih mesecih pa je izvedla več operacij odkupa dolarskih obveznic in zamenjave z evrskimi, s čimer si je nekoliko zmanjšala breme servisiranja javnega dolga in si zagotovila tudi podaljšanje ročnosti. Po pojasnilih finančnega ministrstva ta transakcija za Slovenijo predstavlja četrto tovrstno operacijo.
