Juncker predlaga pet scenarijev za razvoj EU 27 do leta 2025: da ostane vse tako kot doslej; da se EU osredotoči samo na enotni trg; da tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih; da se stori manj, a učinkoviteje in federalistični scenarij storiti veliko več skupaj.
Osrednje politično sporočilo ob predstavitvi scenarijev za reformo unije se glasi, da EU po odločitvi Britancev za izstop ne bo trošila političnega kapitala za ločitev. To prepušča ločitvenim odvetnikom, ki naj uredijo postopek na tehnični ravni, sama se bo osredotočila na svojo prihodnost v sestavi 27 članic.
V najmočnejši politični skupini Evropskega parlamenta, desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP), Junckerjevi politični družini, so predsednika komisija pričakovano podprli. Nakazali so tudi verjetni rezultat procesa razprave o paleti petih možnosti - da bo na koncu obveljal šesti scenarij, ki bo mešanica vseh petih, saj se ti med seboj ne izključujejo.
A vsi se z Junckerjevimi "petimi odtenki", kot so nekateri že poimenovali scenarije po analogiji na svetovno uspešnico Petdeset odtenkov sive, ne strinjajo. Druga največja politična skupina, evropski socialdemokrati (S&D), so razočarani, saj so v časih izzivov brez primere pričakovali jasen načrt za utrditev unije v tej najhujši nevihti, je poudaril njihov vodja Gianni Pittella.
Tudi evropska poslanka Tanja Fajon iz vrst S&D je kritična, da gre za pet ohlapnih scenarijev in prelaganje odločitev na članice. "Srca naših državljanov bomo osvojili le, če bomo imeli jasno vodenje, jasno vizijo in konkretne načrte za boljšo Evropo jutri. In upam, da jo bomo našli skupaj z državljani," je poudarila.
V zmerno evroskeptični skupini Evropskih reformistov in konservativcev (ECR) podpirajo četrti scenarij, ki predvideva omejitev delovanja EU na nekatera področja. Opozarjajo, da je napočil čas za opustitev neuresničljivih želja. Opozarjajo tudi, da je danes težko reči, kaj bo razumno čez deset let.
Vodja evropskih liberalcev (Alde), bivši belgijski premier in zagrizen federalist Guy Verhofstadt je menil, da lahko prve tri scenarije takoj pozabimo, saj sta smiselna le četrti in peti. Izpostavil je dejstvo, da Evropa določenih rešitev ne more najti preprosto zato, ker nima zmogljivosti za to. Glavni izziv bo po njegovih besedah zdaj prepričati voditelje k potrebnemu preskoku.
V združeni evropski levici pozivajo k povsem novemu scenariju na podlagi pristopa od spodaj navzgor. Želijo novo Evropo demokracije in pravic žensk ter poudarjajo, da je treba začeti tako, da se posvetuje z ljudmi.
Po mnenju evropskega poslanca iz vrst evropskih Zelenih Igorja Šoltesa EU ne sme v smeri različne obravnave držav ter delitve v skupino jedra in obrobno periferijo, saj bi s tem povozili vse, kar smo dolga desetletja gradili. Tako bi privolili v drobljenje evropskega projekta v ekskluzivne klube držav in različne kategorije evropskih državljanov, kar ni prava pot, opozarja.
Juncker na kritike o izbiri metode odgovarja, da je namen zbezati voditelje članic iz cone udobja in jih obvezati, da se izrečejo, saj je trenutno vrzel med njihovimi besedami in dejanji ogromna. Če bodo voditelji sami izbrali scenarij, je več možnosti, da ga bodo uresničili, in manj bo udrihanja po bruseljskih receptih, se nadejajo v komisiji.
Šef komisije ne želi povedati, kateri je njegov najljubši scenarij, ker ne želi "ubiti razprave, še preden se je začela". Jasno je povedal le to, da nikakor ne podpira drugega scenarija o razvoju unije izključno okrog enotnega trga, a ga je kljub temu vključil v belo knjigo, ker se pač tudi o njem razpravlja.