Komšić je oblasti v BiH pozval, naj resno obravnavajo grožnje suverenosti in ozemeljski celovitosti, za kateri se je na referendumu leta 1992 opredelila prepričljiva večina državljanov BiH, saj ostajata trajni vrednoti, za katere se je treba boriti s političnimi, če bo potrebno, pa tudi z drugimi sredstvi.
Ne smejo nas zaslepiti trditve, da oboroženi spopadi niso mogoči, je dodal nekdanji hrvaški član predsedstva ter spomnil, da so enako razmišljali tudi ob izbruhu vojne pred 25. leti, s katero so skušali preprečiti oblikovanje samostojne države BiH, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je v nastopu na slovesni akademiji komentiral njegove izjave in izrazil upanje, da se najhujše ne bo zgodilo. "Prepričan sem, da ne bo novih vojnih avantur, vendar bomo na vsako vprašanje našli odgovor," je dejal.
Zagotovil je, da se bo nadaljeval boj za enakopravnost vseh v BiH na vseh delih njenega ozemlja, ker je to naloga, ki so jo državljani postavili oblastem na referendumu leta 1992. Ko so takrat podprli neodvisnost in suverenost BiH, so preprečili poskus delitve države, do ozemlja katere sta imela takrat pretenzije Beograd in Zagreb, je dodal.
Znova je branil odločitev za vložitev zahteve za revizijo sodbe Meddržavnega sodišča (ICJ) proti Srbiji zaradi genocida. Kot je dejal, gre za dolg do vseh, ki so padli v vojni. "Resnica je potrebna preteklosti in sedanjosti, najbolj pa prihodnosti," je dodal.
Letos je sicer BiH 25 let samostojnosti dočakala globlje razdeljena, kot je bila kdajkoli doslej. Država je v globoki politični krizi zaradi omenjene zahteve za revizijo sodbe ICJ. Srbski član predsedstva BiH Mladen Ivanić in Izetbegović sta izmenjala ostre obtožbe o kršenju postopka in ustave, parlament Republike srbske pa je pozval k blokadi dela državnih institucij.
Kriza je nastopila že po spornem lanskem referendumu v Republiki srbski, na katerem so potrdili 9. januar kot dan te srbske entitete. Po referendumu je predsednik entitete Milorad Dodik začel vse bolj agresivno zagovarjati odcepitev entitete od BiH. Zaradi političnih nesoglasij pa so ogrožene tudi reforme, potrebne za napredovanje države na poti v EU.
V BiH sicer tako kot že leta današnji dan neodvisnosti obeležujejo samo v bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH, v srbski Republiki srbski pa ne.
V Federaciji BiH dan neodvisnosti praznujejo na dan, ko se je 29. februarja in 1. marca 1992 na referendumu 99,4 odstotka udeležencev opredelilo za neodvisno državo. Referenduma se je udeležilo 64 odstotkov volilnih upravičencev. Dva dni kasneje so razglasili samostojno državo Republiko BiH. Sledilo je mednarodno priznanje, članica Združenih narodov pa je BiH postala 22. maja 1992.
Bosanski Srbi, ki so takrat tvorili okoli 33 odstotkov prebivalstva BiH, so referendum večinoma bojkotirali. Zato politiki Republike srbske vztrajajo, da je bila odločitev o neodvisnosti sprejeta brez pristanka srbskega naroda. Da ni njihov praznik pa trdijo tudi zato, ker je bil kot državni praznik razglašen marca 1995 na podlagi nasledstva zakona bivše Republike BiH, ne pa daytonskega mirovnega sporazuma iz novembra istega leta, na katerem je utemeljena sedanja BiH.
Ker na ravni držav še niso uspeli doseči soglasja o novem zakonu o državnih praznikih, jih entiteti obeležujeta na svoj način, skupni so jim samo novo leto in praznik dela, navaja Hina.
Za bosanske Hrvate in Bošnjake je 1. marec simbol boja proti prizadevanjem režima srbskega predsednika Slobodana Miloševića, da po razpadu SFRJ ohrani BiH v "skrčeni Jugoslaviji", bosanski Srbi pa ga povezujejo samo z začetkom vojne, ki je trajala do leta 1995.
Bosanski Srb, predsedujoči predsedstvu BiH Ivanić je tako danes ponovil, da 1. marec ni praznik, in za televizijo BHRT povedal, da se leta 1992 ni udeležil referenduma, ker je vedel, da bo privedel do vojne.
