Osrednje politično sporočilo ob predstavitvi scenarijev za reformo unije se glasi, da EU po odločitvi Britancev za izstop ne bo trošila političnega kapitala za ločitev. To prepušča ločitvenim odvetnikom, da uredijo postopek na tehnični ravni, sama se bo osredotočila na svojo prihodnost v sestavi 27 članic.
Juncker predlaga pet scenarijev za razvoj EU 27 do leta 2025: da ostane vse tako kot doslej; da se EU osredotoči samo na enotni trg; da tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih; da se stori manj, a učinkoviteje in federalistični scenarij storiti veliko več skupaj.
Po prvem scenariju bi se unija osredotočila na nadaljevanje sedanjega programa reform. Ta je po navedbah komisije verjetno najteže uresničljiv, saj je vrzel med besedami in obljubami na eni strani ter dejanji in rezultati na drugi strani ogromna. Primer tako ohromljene unije je dogajanje v povezavi s trgovinskim sporazumom EU in Kanade, Ceto.
Drugi scenarij predvideva osredotočenje izključno na enotni trg, ker članice na vse več področjih ne morejo najti skupnega jezika. To nikakor ni najljubši Junckerjev scenarij, saj je predsednik prepričan, da je unija več kot to, a razprava o tej možnosti obstaja, zato je intelektualno pošteno, da se jo vključi v paleto možnosti.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da prečkanje mej za poslovne namene in turiste postane oteženo zaradi rednih preverjanj. Težje je najti službo v tujini in prenos pokojninskih pravic v drugo članico ni zajamčen. Tisti, ki zbolijo med bivanjem v tujini, morajo plačati visoke stroške zdravstvene oskrbe.
Tretji scenarij predvideva "koalicije voljnih". Nekateri govorijo o Evropi več hitrosti. Drugi o Evropi koncentričnih krogov. Juncker govori o Evropi koncentričnih krogov. Gre za to, da tiste članice, ki hočejo več, storijo več, na primer na področju obrambe, notranje varnosti in socialnih zadev.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da 15 članic vzpostavi enote policije in sodnikov za obravnavanje čezmejnih kriminalnih dejavnosti. Varnostne informacije se izmenjujejo sproti, saj so nacionalne podatkovne baze med seboj popolnoma povezane, ponazarjajo v komisiji.
Četrti scenarij predvideva manj ukrepanja, ki pa bi bilo učinkovitejše. Gre za to, da bi članice izbrale nekaj področij, na katera bi se osredotočile, na primer migracije in varnost, manj dejavna pa bi bila unija na področjih, na katerih se zdi, da ne zagotavlja dodane vrednosti.
Do leta 2025 bi to na področju migracij lahko pomenilo vzpostavitev enotnega azilnega urada, na področju varnosti pa na primer vzpostavitev nove evropske agencije za boj proti terorizmu, ki bi pomagala pri odvračanju in preprečevanju resnih napadov s sistematičnim sledenjem in označevanjem osumljencev.
Peti scenarij predvideva federalistični ustroj EU po načelu storiti veliko več skupaj. To pomeni, da se članice odločijo, da si na vseh področjih delijo več pristojnosti in sredstev ter si prizadevajo za več skupnega odločanja. Odločitve na evropski ravni se sprejemajo hitreje in so hitro izvršene.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo, da evropski reševalni sklad ESM postane Evropski denarni sklad, da evropski državljani v tujini uživajo konzularno zaščito veleposlaništev EU, ki v nekaterih delih sveta nadomestijo nacionalna veleposlaništva, in da vse trgovinske sporazume sklepa in ratificira EU v imenu 27 članic.
Junckerjevi predlogi nosijo tudi velik slovenski pečat, poudarjajo v komisiji. Slovenski prispevek se na primer kaže v poudarku pomena enake obravnave vseh članic in v poudarku, da si je treba prizadevati za bolj enakomerno porazdelitev koristi globalizacije med prebivalstvom unije. Slovenija bo tudi država, kjer bo Juncker v četrtek sprožil razpravo o predlaganem procesu.
Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic. Od voditeljev članic unije se pričakuje, da se do konca leta izrečejo o teh predlogih. Na jubileju 25. marca v Rimu pa komisija pričakuje podporo temu procesu. V Bruslju poudarjajo, da je to začetek, ne konec procesa.
