Predlog resolucije, ki so ga oblikovale Francija, ZDA in Velika Britanija, je podprlo devet članic, tri pa so bile proti - Kitajska, Rusija in Bolivija. Kazahstan, Etiopija in Egipt so se glasovanja vzdržali.
Resolucija bi za sprejetje potrebovala najmanj devet glasov podpore, brez veta.
Rusija, ki je glavna vojaška zaveznica sirskega režima, je že sedmič z vetom obranila interese sirske vlade. Kitajska pa je to storila šestič.
Ruski predsednik Vladimir Putin je opozoril, da je uvajanje sankcij proti Siriji v času mirovnih pogajanj v Ženevi neprimerno, sprejetje pa bi spodkopalo vse napore, ki so ji že vložili v končanje skoraj šest let trajajoče vojne v Siriji.
Veleposlanica ZDA pri ZN Nikki Haley je bila do veta kritična. "Grozovita odločitev, ki se je ne more opravičiti," je dejala in dodala, da je čas za resolucijo zelo primeren.
S sprejetjem resolucije bi 11 Sircev, pretežno vojaških poveljnikov, in deset oseb, ki so povezane s kemičnimi napadi leta 2014 in 2015, uvrstili na tako imenovani črni seznam Združenih narodov.
Ukrep je sledil preiskavi ZN, objavljeni oktobra lani, v okviru katere so ugotovili, da so sirske letalske sile leta 2014 in 2015 na vasi, ki so bile pod nadzorom upornikov, odvrgle klorove bombe.
Sirski režim je večkrat zanikal uporabo kemičnega orožja v vojni, ki je do zdaj terjala že približno 310.000 življenj.
