Bruto domači proizvod (BDP) v tekočih cenah je lani po prvih ocenah dosegel 39.769 milijonov evrov, kar je nominalno za 3,1 odstotka več, realno pa za 2,5 odstotka več kot leta 2015, ko je bila rast 2,3-odstotna. BDP se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 zvišal za 2,6 odstotka.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je lani povečal za 2,6 odstotka. V primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2015 se je ta BDP v zadnjem trimesečju 2016 okrepil za 3,6 odstotka.
Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je lani povečala za 2,6 odstotka, v zadnjem lanskem trimesečju pa je bila glede na enako obdobje predlani višja za 2,7 odstotka.
Lani je bil glavni generator rasti izvoz. Ta se je po metodologiji stalnih cen povečal za 5,9 odstotka, uvoz pa za 6,2 odstotka. Izvoz je k rasti BDP prispeval 4,6 odstotne točke. Vse bolj pomembna je bilo tudi domače trošenje. To se je lani povečalo za 2,4 odstotka. K rasti BPD je prispevalo 2,2 odstotni točki.
Medtem ko je izvoz v zadnjem lanskem četrtletju nekoliko upehal, saj se je povečal za 4,6 odstotka, kar je nekoliko manj kot v preteklih četrtletjih, se je domače trošenje povečalo izrazito, in sicer za 3,7 odstotka. V njem se je potrošnja gospodinjstev povečala za 2,8 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju za 4,1 odstotka.
To je bila najvišja rast v letu, podobne rasti pa smo v Sloveniji beležili v začetku leta 2008, torej pred krizo. Gospodinjstva so lani svoje izdatke povečala za vse vrste nakupov, nekoliko izraziteje pa za nakupe osebnih avtomobilov, pohištva, večjih gospodinjskih aparatov ter obleke in obutve.
Bruto investicije so se lani predvsem zaradi medletnega padca v prvem trimesečju in razmeroma počasne rasti v drugem in tretjem četrtletju lani povečale za 1,0 odstotka. Rast investicij se je občutno okrepila v zadnjem lanskem trimesečju in dosegla 3,8 odstotka.
Končne podatke o lanski rasti BDP bo statistični urad objavil konec avgusta. Lani so statistiki najprej ocenjevali, da je bila gospodarska rast 2,9-odstotna, nato pa so jo znižali na 2,3 odstotka. Je pa današnja objava podlaga za pripravo pomladanske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V Umarju so ob tem ocenili, da je rast BDP v Sloveniji lani presegla povprečje evrskega območja in se je gibala v okviru njihovih jesenskih pričakovanj. "Po občutnem padcu med krizo in relativno hitrejši rasti v zadnjih treh letih pa ostajamo v skupini držav, kjer BDP še zaostaja za predkrizno ravnjo," so poudarili.
Po njihovih ugotovitvah se še naprej občutno izboljšujejo razmere na trgu dela. "Število zaposlenih je že doseglo ravni, primerljive s tistimi v letih stabilne gospodarske rasti, plače so rasle hitreje v večini dejavnosti," so še izpostavili.
Spodbudne podatke so pohvalili tudi na ministrstvu za finance, a opozorili, da je treba srednjeročno uravnotežiti javne finance. Spomnili so na ugotovitve Evropske komisije, da stabilnost slovenskih javnih financ na dolgi rok ogroža javnofinančni primanjkljaj, saj ni bilo sprejetih strukturnih ukrepov za zajezitev rasti odhodkov.
Da je čas za proticiklično delovanje državnega proračuna oziroma za ustvarjanje proračunskih presežkov in zahtevnih strukturnih reform, pa so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Glede visokega trošenja gospodinjstev so opozorili, da je to lahko začasne narave, saj so gospodinjstva z nakupi doslej odlašala.
Pri napovedih pa je treba biti tako po mnenju GZS kot Obrtne-zbornice Slovenije (OZS) previden. Razmere v svetu so po opozorilih OZS precej negotove, v GZS pa izpostavili, da so razlogi za previdnost povezani z dinamiko zviševanja obrestnih mer in cen surovin, ekonomskim nacionalizmom in geopolitičnim napetostim.
V OZS so osvetlili primer Avstrije in trend zapiranja sosednjih trgov. "Zaradi številnih ovir, ki jih prinaša nov zakon v Avstriji, se bo zato marsikateri obrtnik in podjetnik odločil, da na tem trgu ne bo več delal," so zapisali, medtem ko jih v GZS skrbi še posredno ali neposredno državno lastništvo.
