Računsko sodišče je izvedlo revizijo v letu 2014 in v prvih devetih mesecih leta 2015.
Na ministrstvu so spomnili, da so pripravili zagonski elaborat projekta centralizacije ravnanja z nepremičnim premoženjem. Izpeljavo procesa centralizacije pa so predvideli v letih 2016 in 2017. Podatki o nepremičninah, ki so predmet centralizacije, so v delu projekta, ki je že realiziran, v večjem delu urejeni. Pri nepremičninah, kjer podatki niso dokončno urejeni, pa so v teku sodni ali upravni postopki, v katerih ministrstvo aktivno sodeluje.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, so bili tudi visoki stroški, na katere v poročilu opozarja računsko sodišče, eden od razlogov za projekt centralizacije. V okviru centralizacije poslovnih prostorov je oziroma bo ministrstvo za javno upravo vstopilo v vse pogodbe, ki so jih imeli posamezni organi sklenjene z zunanjimi izvajalci in dobavitelji. Na podlagi pregleda teh pogodb pa bodo postavili enotne standarde za vzdrževanje, varovanje in čiščenje.
V pripravi je tudi nova aplikacija centralne evidence nepremičnin. Ta bo nadomestila dosedanje, ki so neustrezne, v okviru informacijske rešitve pa bo omogočala obdelavo podatkov o nepremičninah v lasti države, pripravo statistik, povezanih z lastništvom, uporabo in upravljanjem nepremičnin ter merjenje in spremljanje učinkov programov in investicij, povezanih z nepremičninami v lasti države, in nadzor tako obratovalnih kot tekočih stroškov, so navedli na ministrstvu.
Kot so dodali, bo ažurno vodenje podatkov omogočalo t. i. interni trg, s katerim se bo za prazne prostore pripravilo selitvene načrte z namenom umestitve organov, ki prostore najemajo. Predvideni rok za izdelavo in polno operativnost aplikacije je pomlad 2018.
Glede prostorskih normativov na ministrstvu pojasnjujejo, da so bili sprejeti v letu 2013, se pravi v obdobju gospodarske krize, ko ni bilo sredstev za sanacijo in predelavo poslovnih prostorov. Večino prostorov je država pridobila oz. zgradila pred tem letom, stroški predelav vseh prostorov na normative pa so bi bili preveliki.
Odstopanje med 18 in 25 odstotkov, kot ga navaja računsko sodišče v svojem poročilu, je posledica uporabe starejših prostorov, ki so v državni lasti. Mnogo državnih organov namreč deluje v starih prostorih, nekatere stavbe so stare tudi več kot sto let in so bile zgrajene za povsem drug namen, tako so pisarne v takšnih objektih povečini temne, s premajhnimi okni, sama konstrukcija nepremičnin, kulturno varstveni predpisi in pomanjkanje sredstev pa onemogočajo ureditev poslovnih prostorov v skladu z normativi.
Glede nezasedenih prostorov pa so, kot so zapisali, računskemu sodišču že pojasnili, da gre za prostore, ki so neuporabni in so namenjeni rušenju, kar je vezano na investicijska sredstva in soglasja, ali pa prodaji. Situacija je nekoliko specifična, saj se večina praznih prostorov nahaja na območju mejnih prehodov, zaradi česar je omejena tudi možnost razpolaganja s temi nepremičninami, so še dodali.
Na ministrstvu še zapisali, da so že začeli tudi z ustreznimi postopki spreminjanja zakonodaje.
