c S

GSZ in OZS o lanski rasti BDP: Gospodarstvo okrevalo, a previdnost ni odveč

28.02.2017 16:00 Ljubljana, 28. februarja (STA) - Slovensko gospodarstvo je okrevalo, a rast ni še na ravni predkrizne, so prve podatke statistikov o lanski, 2,5-odstotni rasti BDP pospremili v OZS. Rast sta poganjala izvoz in zasebno trošenje, ki pa je lahko tudi začasno. Čas je za ustvarjanje proračunskih presežkov in zahtevanih strukturnih reform, pa so zapisali v GZS.

"Slovenska gospodarska rast z zamikom približno leta dni sledi evropski. Čas je za proticiklično delovanje državnega proračuna oziroma za ustvarjanje proračunskih presežkov in zahtevnih strukturnih reform," so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Glavnino rasti je prispevalo trošenje gospodinjstev, ki je v zadnjem četrtletju poraslo za več kot štiri odstotke. "Nizke obrestne mere, več delovnih mest in rast plač so prepričali gospodinjstva, da več trošijo. A del tega učinka je začasne narave, saj so gospodinjstva s temi nakupi v preteklosti precej odlašala," so dodali.

"Gospodarstvo resda okreva, a še vedno nismo povsem zadovoljni: Slovenija še vedno ne dosega BDP, kot smo ga imeli v predkriznem obdobju. Prav tako nismo zadovoljni z zasebno potrošnjo, saj prav tako ni na ravni predkriznega obdobja," so izpostavili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Pri napovedih pa je treba biti tako po mnenju OZS kot GZS previden. Razmere v svetu so po opozorilih OZS precej negotove, v GZS pa so navedli, da so te zelo podobne kot v letih 2007 in 2008, ko so se težave z ameriškimi hipotekarnimi obveznicami začele omenjati v ZDA in so jih vsi podcenjevali.

"Trenutni razlogi za previdnost in potrebo po ustvarjanju javnofinančnih presežkov so predvsem povezani z dinamiko zviševanje obrestnih mer, višanjem cen surovin, bolj ali manj prikritim ekonomskim nacionalizmom in geopolitičnim napetostim, ki pomenijo več izdatkov za obrambo in socialno politiko," so nadalje opozorili v GZS.

V OZS pa so osvetlili primer Avstrije in trend zapiranja sosednjih trgov. "Zaradi številnih ovir, ki jih prinaša nov zakon v Avstriji, se bo zato marsikateri obrtnik in podjetnik odločil, da na tem trgu ne bo več delal," so zapisali in spomnili, da je na sosednje trge vsako leto napotenih 80.000 delavcev slovenskih delodajalcev.

Ob tem jih v GZS skrbi še posredno ali neposredno državno lastništvo. "Država jamči tudi za del dolga, ki izvira iz tega lastništva. Ob obratu poslovnega cikla nas tako spet lahko preseneti visok javnofinančni primanjkljaj in stroški sanacije državnih podjetij," so izpostavili.