Zastopniki mednarodnih posojilodajalcev bodo ocenili grški reformni program. Kot je na podlagi virov iz finančnega ministrstva izvedela nemška tiskovna agencija dpa, bo dopoldne beseda najprej tekla o privatizaciji in področju energetike. Zvečer pa naj bi govorili še o potrebnih varčevalnih ukrepih za prihodnje mesece.
Med zahtevami posojilodajalcev je med drugim znižanje dohodninske olajšave z 8636 evrov na 6000 evrov letno. Ob tem naj bi terjali tudi nove reforme delovne zakonodaje ter zakonodaje o stavkah, pa znižanje pokojnin ter nadaljnjo privatizacijo. Z novimi ukrepi naj bi prihranili okoli 3,6 milijarde evrov.
Kako dolgo se bodo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke, stalnega mehanizma za stabilnost evra ter IMF mudili v Atenah, ni jasno.
Na zasedanju evroskupine v Bruslju je prejšnji teden padla odločitev, da se institucije vrnejo v Atene in tam skušajo doseči tehnični dogovor o nizu reform. Dogovor o naslednji finančni injekciji je še daleč, a v procesu reševanja Grčije se dogaja pomemben premik - poudarek se seli od zategovanja pasu h korenitim reformam.
Poseben zaplet predstavlja stališče IMF, saj slednji verjame, da Grčija ni sposobna povrniti svojih dolgov. Od območja evra zahteva, da državi odpiše pomemben del dolgov, a Nemčija temu močno nasprotuje. Če območje z evrom ne bo popustilo, pa IMF terja odločno zvišanje davkov in zmanjšanje pokojnin, preden bo Atenam pripravljen zagotoviti svež denar. Trenutno v tretjem programu pomoči deluje le v svetovalni vlogi.
Grčija nujno rabi pomoč, saj ji julija zapade za sedem milijard evrov posojil. Leta 2015 si je sicer zagotovila tretji rešilni paket v višini 86 milijard evrov, vendar mora za izplačila iz tega paketa izpolnjevati zastavljene pogoje.
