Kot je na današnji novinarski konferenci dejala Rosvita Svenšek, prav tako članica omenjene ekspertne skupine, želijo prispevati k izboljšanju predloga, za katerega ocenjujejo, da še ni zrel za odločanje. Ministrstvu za zdravje predlagajo, naj na podlagi prispelih pripomb pripravi novo besedilo in ga ponovno da v javno razpravo. V Zdus bi si želeli tudi, da bi imeli pred seboj še ostale zakonske predloge, da bi lahko o reformi celovito razpravljali in dosegli usklajenost med predpisi.
Ekspertna skupina, v kateri je bil poleg Totha in Svenškove še Marjan Česen, v okviru pripomb k zakonskemu predlogu ugotavlja, da prehajamo v nek drugačen model po angleškem vzoru, kjer "pravzaprav država diktira vse". Kritični so do nadomestitve organov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - tako skupščine kot upravnega odbora - z devetčlanskim svetom. S tem bo namreč vloga delodajalcev in delojemalcev, ki so tisti, ki plačujejo prispevke za zdravstvo in sedaj sodelujejo pri dogovarjanju o vseh pomembnih zadevah zdravstvenega varstva in zavarovanja, bistveno zmanjšana.
Moti jih tudi, da v predlogu ni jasno razmejena vloga ministrstva za zdravje in ZZZS. "Obe instituciji kar naprej ena drugi dajeta neka soglasja, o vseh vprašanjih pa pravzaprav odloča država," je dejala Svenškova. Po drugi strani pa je po njenih besedah nenavadno, da merila in kriterije za mrežo javne zdravstvene službe, ki dejansko sodijo v pristojnost države, ta sedaj poverja ZZZS.
Svenškova se je dotaknila tudi konkretnih rešitev. Poudarila je, da mora biti vsak obvezno zdravstveno zavarovan in da tega ni mogoče vezati na dodatne pogoje, je pa treba predvideti, kdo bo plačal prispevke za tistega, ki jih sam ne more. V delu, ki govori o pravicah iz obveznega zavarovanja, pa bi morali besedilo še prečistiti; pravice so izrečene presplošno, nekatere opredelitve pa bi bolj sodile v podzakonske akte.
Za Zdus tudi ni sprejemljivo, da med pravicami iz obveznega zavarovanja ne bi bilo zdravljenja bolezni, ki izhajajo iz opustitve obveznega cepljenja, ter da bi bili izločeni medicinski zapleti, nastali kot posledica uveljavljanja zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe. Ne nasprotujejo pa, da bi plačnik imel v teh primerih možnost regresnega zahtevka.
Na področju zobozdravstva bi po njihovem morali razmisliti, ali si predvidene širitve pravic lahko privoščimo. Predlagana sprememba pri uveljavljanju pravice do zdravljenja v tujini, če so izčrpane možnosti zdravljenja, pa je zanje nesprejemljiva, saj se jim ne zdi smiselno, da v ta okvir ne bi sodile zdravstvene storitve oz. posegi po drugačnih zdravstvenih metodah od vpeljanih v Sloveniji, je pojasnila Svenškova.
V Zdusu nasprotujejo, da bi upokojenci plačevali prispevke v višini, ki je določena za delodajalce in ne, kot je sedaj, po stopnji, kot jo imajo delojemalci, znižani za nadomestila za bolniške. Za predlagano zdravstveno nadomestilo, ki bi nadomestilo sedanje dopolnilno zavarovanje, pa ocenjujejo, da ima naravo davka in bi šlo v neki meri za dvojno obremenitev. Sami boljšo rešitev vidijo v dvigu prispevne stopnje delojemalcev, s čimer bi bili bistveno manjši tudi administrativni stroški.
Toth je kot največjo težavo starejših izpostavil čakalne dobe in ocenil, da na tem področju v zakonu ni nobenih usmeritev.
Predsednik Zdusa Janez Sušnik pa je danes povedal tudi, da so se 23. februarja sestali z upravo Kapitalske družbe in se strinjali, da je treba čim prej izpolniti zakonsko zavezo o ustanovitvi demografskega sklada. Kot je dejal, je zakon treba vložiti najpozneje v septembru letos. Sklad pa mora biti neodvisen in avtonomen.
