Ministrstvo za pravosodje je konec avgusta v medresorsko usklajevanje poslalo novelo zakona o kazenskem postopku. Z njo želijo med drugim uvesti zakonsko podlago za uporabo t. i. imsi lovilca, spremeniti pogoje za uvedbo sodne preiskave ter uvesti novo rešitev, po kateri bodo vrhovni sodniki pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti lahko podali ločena mnenja. Zakonsko besedilo, ki naj bi predstavljalo osrednji del pravosodne reforme, je ob lanski razgrnitvi poželo nemalo kritik. A kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, te niso prepričale pravosodnega ministrstva.
Uvajanje kvalificiranih ovaditeljev izraz nezaupanja do državnih tožilcev?
Tožilcem in policiji bi novela podelila možnost zaslišanja priče v predkazenskem postopku, uvaja pa tudi t. i. kvalificirane ovaditelje, ki bi jih bil tožilec dolžan obvestiti o tem, zakaj je neka njihova ovadba zavržena ter jim dati možnost predhodne opredelitve. Med kvalificirane ovaditelje naj bi spadali državni organi ali institucije s področja davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, inšpekcijskega nadzora ter varuh človekovih pravic.
Iz tožilskih vrst je na to rešitev prispelo nemalo kritik. Vrhovno državno tožilstvo ocenjuje, da je rešitev "izraz nezaupanja do državnih tožilcev". Državni tožilec izgublja svojo samostojnost pri odločanju o kazenski ovadbi proti ovaditelju in v razmerju do vodje tožilstva, menijo. Prepričani so, da se bodo s tem podaljšali kazenski postopki, povečal da se bo obseg pregona in dokončnega odločanja na sodišču.
Vrhovni državni tožilec Zvonko Fišer je med drugim ugotavljal, da "namesto da bi se ravno kvalificirani ovaditelji prav posebej potrudili in s kakovostno ovadbo prepričali tožilca, da gre za kaznivo dejanje in da so zbrali kakovostne informacije, s katerimi bo ta s kazenskim pregonom uspel, jih napeljuje k taktiziranju in doziranju informacij".
Na ministrstvu so prepričani, da so kvalificirani ovaditelji kot specialisti za določeno področje, ki ga nadzorujejo in na katerem varujejo javni interes. Zato se s predlagano rešitvijo po prepričanju ministrstva "spodbuja proaktivno delovanje omenjenih organov in institucij", od izboljšanja pretoka informacij in njihove kakovosti pa do varovanja javnega interesa.
Ločena mnenja vrhovnih sodnikov za razvoj sodne prakse in večje zaupanje v pravno varnost
Novela bi uvedla tudi ločena odklonilna in pritrdilna mnenja vrhovnih sodnikov. V preteklosti je bila tajnost mnenj posameznih sodnikov v posameznih primerih celo podlaga za špekulacije in očitke na račun posameznih vrhovnih sodnikov.
Nazadnje se je to zgodilo ob postopku imenovanja novega predsednika vrhovnega sodišča. Največja opozicijska stranka SDS je Damijanu Florjančiču očitala kršenje človekovih pravic, ker je bil član senata vrhovnega sodišča, ki je odločal zahtevi za varstvo zakonitosti Janeza Janše v primeru Patria, ter mu na ta račun odrekala podporo. Mnogi so ob tem opozarjali, da Florjančičevo dejansko mnenje v tej odločitvi sploh ni znano, saj po sedanji ureditvi ni predvidena možnost ločenega mnenja posameznega vrhovnega sodnika.
Če bo novela kazenskega zakonika sprejeta, pa bodo vrhovni sodniki pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti lahko podali ločena mnenja. Tako to že velja za ločena mnenja ustavnih sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu verjamejo, da lahko možnost dajanja ločenih mnenj s strani sodnikov najvišjega rednega sodišča zlasti pripomore k razvoju sodne prakse. Obrazložena ločena mnenja bodo namreč ob ustrezni prepričljivosti argumentacije pripomogla tako k temu, da bo večinska odločba bolj izbrušena, kakor tudi k temu, da bo lahko v prihodnjih odločbah večji poudarek dan vidikom, ki jih izpostavljajo posamezni sodniki. Ureditev ločenih mnenj pa bo po mnenju ministrstva tudi povečala zaupanje v pravno varnost kot del ustavnega načela pravne države ter prispevala k večji transparentnosti in javnosti sodnega odločanja.
Varovanje novinarskega vira, pa tudi spovedne molčečnosti
Predlog novele uvaja tudi varovanje novinarskega vira, ob nekaterih, sicer redkih izjemah, po katerih bo ta vir nujno treba razkriti - med drugim za preprečitev nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi, za preprečitev kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen vsaj treh let zapora, in za preprečitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in zoper uradno dolžnost.
Podobno bi novela uredila tudi spovedno molčečnost. Razkritje bi bilo torej zapovedano v primerih, ko bi bilo to nujno za preprečitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali za preprečitev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Ministrstvo za notranje zadeve se je sicer zavzemalo za še večjo omejitev spovedne molčečnosti, a na pravosodnem ministrstvu ocenjujejo, da takšna omejitev ne bi bila učinkovita, ker je nemogoče prisiliti osebo, da pove, kar je izvedela pri spovedi.
Največ nasprotovanja je bilo sicer v razpravi slišati na račun krnitve sodne preiskave. Če so v tožilskih vrstah zaskrbljeni, da bo to šlo v prid osumljencev ter da se bodo postopki s tem zgolj podaljšali, so na strani odvetnikov prepričani, da bo to pomenilo škodo za njihove stranke. Med drugim bodo po prepričanju Odvetniške zbornice Slovenije obdolženci, ki si ne morejo plačati zagovornika, "množično priznavali krivdo zaradi predvidevanja, da na glavni obravnavi ne bo mogoče učinkovito izpodbiti obremenilnih dokazov".
