Soglasje h kandidaturi je sicer podal 18. novembra lani "na prigovarjanje strokovnih krogov in na podlagi predhodnega preverjanja podpore pri koalicijski politiki".
A dosedanja usklajevanja in medijsko spremljanje je po njegovih navedbah v ospredje izbire sodnikov izpostavilo kriterije za izbor, to sta politična in ideološka uravnoteženost ustavnega sodišča, ki zanj pomenijo tveganja diskreditacije, ki jim je že bil in se jim ne želi ponovno izpostavljati. Tako ne želi več biti kandidat za ustavnega sodnika, je sporočil medijem.
Na poziv predsednika republike Boruta Pahorja za zbiranje predlogov možnih kandidatov za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov so novembra lani prejeli 23 prijav. Bohinc, ki so ga nekateri mediji v zadnjem času sicer omenjali med imeni, ki naj bi imela največ možnosti za izvolitev, pa ni prvi, ki je odstopil od kandidature. Katja Šugman Stubbs je namreč o odstopu od kandidature za ustavno sodnico predsednika republike obvestila 20. decembra.
V uradu predsednika republike umikov soglasij h kandidaturi za STA niso želeli komentirati. So pa o tem obvestili vodje poslanskih skupin v državnem zboru.
Pahor je januarja že opravil prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti v DZ na to temo, takrat so se torej usklajevali o 22 imenih. Kdaj bo nadaljeval posvetovanja, za zdaj še ni znano.
V javnosti so sicer zadnje čase odmevale špekulacije, da pri izbiranju kandidatov za ustavne sodnike prihaja do političnih kupčkanj v povezavi z iskanjem kandidatov za člane fiskalnega sveta, za katere je v DZ potrebna najmanj dvotretjinska večina. Torej so za njihovo potrditev potrebni glasovi koalicije in opozicije.
Največji stranki, SMC in SDS, že pred nekaj dnevi poročanja o političnem kupčkanju nista želeli komentirati. Nekaj drugih strank pa se je v izjavah od tega distanciralo ali morebitno takšno prakso obsodilo.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je dejal, da se s kandidati za fiskalni svet in za ustavne sodnike ne kupčka oz. da ni v redu, če kdo to počne. Spomnil je, da bo Pahor predlog kandidatur poslal v DZ, on osebno in SD pa mu pri presoji zaupata.
Medtem ko je tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin dejal, da ne ve, za kakšno kupčkanje naj bi šlo, pa v ZL menijo, da gre v prvi vrsti za politično trgovino. Vodja poslancev ZL Luka Mesec je spomnil, da je Pahor že januarja povabil na sestanek glede ustavnih sodnikov in obljubil, da bo prvi sveženj predlogov sprejet na februarski seji DZ. Ker se to ni zgodilo, v ZL sklepajo, da poskuša vlada "trgovati z desnico, da bi lahko popolnila svoj fiskalni svet".
Poslanka Alenka Bratušek pa si želi, da bodo tako ustavni sodniki kot člani fiskalnega sveta strokovnjaki, ne glede na to, da se bodo, kot je dejala, v največjih dveh strankah mogoče odločili za politično trgovino.
Predsednik Pahor je sicer v prednovoletnem pogovoru za Studio ob 17h na Radiu Slovenija izrazil željo, da bi mesta ustavnih sodnikov zasedli ljudje, ki so ne le vrhunski pravniki, ampak tudi izgrajene osebnosti, ki bodo odločale po svoji vesti in ne bodo podlegle političnim merilom. Priznal pa je, da deloma drži, da išče "izvoljive ljudi". Po Pahorjevem prepričanju je treba težiti k uravnoteženosti sestave ustavnega sodišča po spolu, pravnih profilih, starosti in tudi po svetonazorskih usmeritvah, pri čemer pa je poudaril, da ima ustavno sodišče devet članov, torej "neke matematične sredine ni".
