V odgovoru na poslansko vprašanje je nemško notranje ministrstvo pojasnilo, da nimajo podatkov, koliko med njimi je diplomatov, vojakov, ki so nastanjeni v oporiščih Nata, ali članov njihovih družin, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prošnje za azil so vložili po poskusu državnega udara v Turčiji, po katerem je vlada turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana sprožila obsežne čistke v vseh družbenih sektorjih, zdravstvu, šolstvu, vojski in sodstvu.
Januarja je turško obrambno ministrstvo od Berlina zahtevalo, da zavrne prošnje za azil okoli 40 turškim vojakom v Natu. Turčija tudi zahteva, da ji Berlin izroči domnevne prevratnike, ki bi se lahko zatekli v Nemčijo.
Od poskusa državnega udara, za katerega Ankara obtožuje islamskega klerika Fethullaha Güllena, ki živi v ZDA, se je sicer na splošno povečalo število Turkov, ki so v Nemčiji zaprosili za azil. Lani jih je bilo 5700, leta 2015 pa 1700.
Te razmere že nekaj mesecev zastrupljajo odnose med Berlinom in Ankaro, celo do te mere, da je Turčija obtožila Nemčijo, da "nudi zatočišče teroristom". Berlin na drugi strani kritizira obseg čistk v Turčiji. Med državama so odnosi od lani zaostreni tudi zaradi drugih vprašanj, še posebej zato, ker je nemški parlament kot genocid označil pokol Armencev v Otomanskem cesarstvu.
V Nemčiji je tudi največja turška diaspora na svetu, saj tam živi več kot tri milijone Turkov.
