V času vlade Boruta Pahorja je bil Gaspari minister za razvoj, leta 2011 pa je opravljal dela ministra za gospodarstvo. Že ob njegovem prvem ministrovanju je, tako Gaspari, obstajala relativna zmeda, ali je smiselno nadaljevati s tem projektom ali ne. "Minister Matej Lahovnik je precejšen del mandata vodil ta resor in ministrica Darja Radič, ki je prišla za njim. V prvem obdobju je kazalo, da gredo stvari kot morajo, v drugem obdobju nasprotno," je Gaspari pojasnil članom komisije.
Sam je bil ves čas skeptičen do tega, ali razpolagajo z dovolj jasnimi informacijami o tem, da se projekt dobro vodi. Splošno stališče pa je po njegovih besedah takrat bilo, koliko si Slovenija kot majhna država lahko privošči ekonomsko upravičeno in geostrateško dovoljeno odvisnost od tujih virov za energetsko oskrbo. "Samo ta argument bi lahko prevladal, da se gre v izgradnjo nove termoelektrarne na isti lokaciji. Vsi drugi ekonomski razlogi so bili s tega stališča verjetno vprašljivi," je dodal.
V času, ko je sam opravljal delo gospodarskega ministra, je prejel en dopis finančnega ministrstva glede izdaje poroštva za investicijo Teš 6. Na osnovi sklepa vlade so od HSE zahtevali dodatna pojasnila za pritrditev potrebe po poroštvu. "Na gospodarskem ministrstvu z gradivom in neko napol recenzijo o tem gradivu nismo bili zadovoljni in smo zahtevali dodatna pojasnila od HSE o kritičnih točkah - količina in kakovost premoga, dodatna zagotovila, da je cena, ki se obljublja ekonomsko praktično izvedljiva v celotnem življenjskem obdobju, da bosta HSE in Teš ukrepala proti odgovornim zaradi nepravilnosti, ki so bile takrat zaznane skozi revizije. Teh odgovorov nismo dobili in zato gospodarsko ministrstvo v času, ko sem ga jaz vodil, ni soglašalo z izdajo poroštva," je pojasnil Gaspari.
Spomnil je, da je vseskozi kazalo, da ni jasnih razlogov, da bi se projekt nadaljeval. Poudaril je, da so v energetskem zakonu predlagali možnost, da lahko investitor sam zagotovi ustrezno zavarovanje kreditov, ki si ga želi, z zastavo nepremičnin. Zastava bi omogočala izvedbo zadolževanja brez poroštva. Večina je po Gasparijevih besedah smatrala, da je to neustrezno, ker bi ogrozili samostojno delovanje v energetskem delovanju. "A to ni neobičajna praksa v svetu, ko gre za take investicije," je dejal Gaspari.
Že v času Pahorjeve vlade so bili na sejah vlade spori o omenjeni investiciji. Kot je dejal Gaspari, predvsem med gospodarskim ministrstvom in ministrom za znanost in tehnologijo Gregorjem Golobičem. Prvi naj bi zatrjeval, da so pogoji za nadaljevanje projekta dani, s čimer se je strinjal precejšen del vlade. "Ko sem se sam začel s tem ukvarjati, nisem imel nobene dobre rešitve, ki bi jo lahko predlagal vladi," je priznal Gaspari.
Poudaril je še, da se je projekt začel že v letu 2004 ter da so se že pred prvo Pahorjevo vlado sklepale predpogodbe, pogodbe in dogovori. Gaspari je dodal, da so bila v času omenjene vlade velike razlike v pogledih, ali je projekt dober ali ne, ni pa prišlo do odločitve, da se ali nadaljuje ali zaustavi.