Tako zakonski predlog po njenih besedah ljudem z nižjimi dohodki prinaša nižje finančne obremenitve, po drugi strani pa prinaša tudi dolgoročno stabilnost financiranja, saj se bo delež financiranja iz proračuna povečal. Obenem je Kolar Celarčeva priznala, da glede določenih pomislekov obstajajo pomisleki: "Mi bomo prisluhnili vsem pripombam, dopolnitvam, se usklajevali in, verjamem, prišli do konca ter pripravili predlog, ki bo sprejemljiv za veliko večino Slovencev."
Kot je priznala, je zakon mestoma zahteven in ga ni lahko razumeti. Prav zato bo obiskala vse slovenske regije, da se pogovori z ljudmi, da ji odkrito povedo o svojih težavah, dilemah in nejasnostih v zvezi s predlogom.
Je pa ministrica glede kritik na predlagane reforme na področju zdravstva ugotavljala: "Očitno v Sloveniji vsi govorimo: potrebne so reforme, ko pa prvič po 24 letih prihajaš s ključnimi projekti, potem pa vedno iščemo tiste zadeve, ki mogoče nekomu niso všeč."
Glede informacij, da bosta preostala koalicijska partnerja minirala reformo, je Kolar Celarčeva odvrnila, da sama teh informacij nima. "Kot vem, sta SD in DeSUS še vedno v koaliciji. Tudi na samem vrhu sta zakonodajne rešitve podprli, da so prave," je dodala.
Ministrica se je dotaknila tudi pogovorov s sindikatom Fides, ki da kontinuirano tečejo, danes pa so se dogovorili, da se pogovori nadaljujejo prihodnji teden. "Vladna stran bo pripravila nov predlog in jaz verjamem in sem optimistična, da stavka ne bo potrebna," je napovedala.
Vodja delovne skupine za pripravo zakona o zdravstvenem zavarovanju Tanja Mate je poudarila, da zdaj pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja opisuje podzakonski akt, po predlogu pa bodo že v zakonu zapisane in opisane pravice zavarovancev in način njihovega uveljavljanja. "V kolikor smo morda kaj premalo ali preveč zapisali, se v okviru javne razprave to še lahko pokaže in tudi spremeni," je dodala
Elda Gregorič Rogelj, ki je vodila delovno podskupino za financiranje v okviru novega zakona, pa je poudarila, da bodo zakonske rešitve na področju financiranja vnesle veliko elementov, ki bodo na dolgi rok zagotovile finančno vzdržnost sistema. Kot je priznala, pa "zaradi projekcij na področju staranja moramo v bližnji prihodnosti čim prej predvideti tudi zakonske rešitve za področje dolgotrajne oskrbe".
Po njenem je sicer bistveno, da so težili k temu, da bi v čim večji meri upoštevali načelo solidarnosti in pravičnosti. Predvidene rešitve glede zbiranja sredstev tako predvidevajo, da bodo več prispevali tisti, ki do zdaj niso prispevali dovolj.
"Pri zavezancih, ki imajo višje prihodke, tudi iz pasivnih prihodkov, predlagamo uvedbo prispevne stopnje. Predvidevamo tudi, da pri zdravstvenem nadomestilu, ki ga načrtujemo namesto dosedanjega doplačevanja v odstotnih deležih za večino zdravstvenih storitev, uvedemo sistem, ki bo upošteval ustrezne razpone glede na dohodkovno zmožnost zavezancev," je navedla Rogljeva.