Sodišča so obravnavala približno 79.000 zadev na mesec, kar je bistveno manj kot skoraj 100.000 zadev mesečno leta 2012, še vedno pa so rešila več zadev, kot so jih prejela. Tako je bila skupna stopnja rešenih zadev 105 odstotkov. Skupno število nerešenih sodnih zadev se je leta 2016 v primerjavi z letom poprej tako zmanjšalo za 18 odstotkov.
Na prvostopenjskih okrožnih sodiščih so se postopki v povprečju skrajšali na približno 12 mesecev v gospodarskih zadevah in civilnih zadevah visoke vrednosti ter na 13 mesecev v kazenskih zadevah.
Vseeno pa komisija ugotavlja, da še vedno v povprečju traja 12,5 meseca za prvo obravnavo v pravdnih postopkih, ki je pomembno področje za ugodno poslovno okolje. V delovno-pravnih in socialnih zadevah povprečno traja 11 mesecev do prve obravnave.
Vse več zadev se razreši s sodno poravnavo med strankami, ki je bila dosežena pri 17 odstotkih gospodarskih zadev in skoraj 20 odstotkih civilnih zadev. Sodišča so lani uspešno obravnavala veliko število osebnih stečajev (3444), likvidacij (1062) in postopkov prestrukturiranja podjetij (113). V povprečju so sodišča zadeve v zvezi s preventivnim prestrukturiranjem razrešila v 280 dneh, zadeve v zvezi z likvidacijo podjetij pa v 386 dneh (brez delitve sredstev) oziroma 1276 dneh (z delitvijo sredstev), izsledke poročila navajajo na spletni strani vrhovnega sodišča.
Stopnje izterjave so segale od 12 odstotkov za vse vrste terjatev v postopku likvidacije in osebnega stečaja do 25 odstotkov za navadne terjatve v prisilni poravnavi in 39 odstotkov za navadne terjatve v poenostavljeni prisilni poravnavi, so dodali na sodišču.
Prav tako se je izboljšala kakovost pravosodnega sistema, ugotavlja poročilo. Na podlagi rezultatov ankete uporabnikov sodišč iz leta 2015 je vrhovno sodišče izvedlo izboljšave in uvedlo časovne standarde kot novo upravljavsko orodje sodišč. Z uveljavitvijo elektronskega vročanja v sodstvu in centraliziranega poštnega vročanja sodnih dokumentov so v letu 2016 prihranili več kot 4,5 milijona evrov, kar pomeni več kot dva odstotka proračuna sodišč.
Predvideva se, da bodo od jeseni 2017 vse sodbe prvostopenjskih sodišč objavljali na spletu. Ni pa še časovnega načrta za uvedbo elektronske vložitve zahtevkov v civilnih in gospodarskih zadevah. Poročilo se dotakne sprememb zakona o pravdnem postopku, ki naj bi izboljšale kakovost in učinkovitost, in sicer z uvedbo pripravljalnega naroka v zvezi z dokazi, izvršljivosti prvostopenjskih sodb v gospodarskih sporih majhne vrednosti in sistema dopustitve revizije za dostop do Vrhovnega sodišča RS.
Na pravosodni sistem je, kot izhaja iz poročila, ugodno vplivala tudi uspešna reforma vodenja zadev (projekt Triaža), izpostavlja vrhovno sodišče. Reforma je bila uvedena julija 2012 v gospodarskih zadevah, ko je informacijski sistem za zbiranje granularnih podatkov o sodiščih razkril, da je skoraj polovica primerov rešenih brez obravnave in iz postopkovnih razlogov (npr. opustitve, umiki). Vzpostavljena je bila pisarna pod vodstvom t. i. triažnega sodnika, ki analizira prispele zahtevke in sprejema postopkovne odločitve. Sodno osebje pripravi osnutek odločitve sodišča, triažni sodnik pa odločitev potrdi šele, ko se to zakonsko zahteva.
Triažna pisarna reši približno tretjino primerov brez obravnave. Preostali primeri se naključno dodelijo sodnikom, ki o njih vsebinsko odločajo. Posledično se je stopnja rešenih gospodarskih zadev v Ljubljani povečala s 95 odstotkov leta 2011 na 124 odstotkov leta 2016, postopki pa so se v povprečju skrajšali s 16,3 meseca na 13 mesecev. Vrhovno sodišče je razširilo nekatere dele reforme vodenja zadev na delovne, socialne, civilne in kazenske zadeve.
Komisija kot pozitivno ocenjuje predvideno krepitev vloge Sodnega sveta, zakon o Sodnem svetu je namreč ravno v parlamentarnem postopku. Za nadaljnje izboljšanje kakovosti in učinkovitosti pravosodnega sistema pa se pripravlja tudi reorganizacija mreže sodišč, ki bo po pričakovanju komisije prav tako prinesla pozitivne izboljšave. Reorganizacija mreže sodišč črpa iz nacionalnih praks ter je namenjena zagotavljanju enakomerne obremenjenosti sodišč in večje specializiranosti ob hkratnem varovanju pravice do sodnega varstva, so iz poročila še izpostavili na vrhovnem sodišču.
