Zahtevke lahko vložijo državljani držav naslednic SFRJ, ki so do 27. aprila 1992 devizne prihranke položili na bankah s sedežem v Srbiji in njihovih podružnicah v nekdanjih republikah SFRJ, pa tudi srbski državljani, ki so v tem obdobju imeli devizne prihranke v podružnicah srbskih bank v državah naslednicah.
Prijavo zahtevkov je mogoče poslati od danes po pošti na naslov Republika Srbija, Ministrstvo za finance - uprava za javni dolg, Sremska 3-5, poštna številka 570, 1100 Beograd 6, s pripisom Prijava zahtevkov na podlagi deviznih prihrankov. Zahtevke bo od 6. marca mogoče vložiti tudi neposredno na srbski upravi za javni dolg v Beogradu. Prijava zahtevkov po elektronski poti ne bo možna.
Zahtevke je treba prijaviti na obrazcu 1, objavljenem na spletnih straneh srbskega finančnega ministrstva www.mfin.gov.rs, uprave za javni dolg www.javnidug.gov.rs, agencije za zavarovanje depozitov www.aod.rs in Narodne banke Srbije www.nbs.rs. Obrazec je mogoče prevzeti tudi osebno na okencih srbske uprave za javni dolg v Beogradu.
Prijavi je treba priložiti tudi dokumentacijo, med drugim kopijo osebne izkaznice ali potnega lista, original devizne varčevalne knjižice, originalna potrdila, da varčevalec ni uveljavil pravice na podlagi deviznih prihrankov ter v določenih primerih izpiske iz matičnih knjig. Dokumentaciji je treba priložiti prevod v srbski jezik, overjen s strani pooblaščenega tolmača za srbščino.
Srbija bo nekdanje varčevalce poplačala na podlagi zakona, ki ga je sprejela po razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić iz leta 2014. Ta sodba se nanaša tudi na Slovenijo, ki že poplačuje nekdanje še nepoplačane varčevalce Ljubljanske banke.
Glede na zakon, ki je v Srbiji začel veljati konec decembra lani, mora Srbija izplačati neizplačane devizne vloge v skupni vrednosti do 310 milijonov evrov, v kar so zajete tudi obresti. Zakon še predvideva, da bodo varčevalcem stare devizne vloge izplačali v petih letih, v obveznicah v desetih obrokih na pol leta. Prvi obrok naj bi izplačali 31. avgusta 2018, zadnjega 28. februarja 2023.
Slovenska visoka predstavnica za nasledstvo Ana Polak Petrič je za STA pozdravila dejstvo, da je Srbija sprejela zakon skladno z razsodbo v primeru Ališić in spomnila, da je Slovenija to storila že julija 2015. "S tem bodo tudi slovenski državljani, ki so imeli devizne vloge v srbskih bankah, lahko končno prišli do poplačil," je dodala.
Po njenih besedah iz poziva Srbije ni jasna zahteva, da bo morala vsaka država naslednica za svoje državljane izdati potrdilo, da niso bili poplačani v tej državi naslednici. Gre za zahtevo, ki ima eksteritorialni učinek na druge države naslednice, je pojasnila Polak Petričeva.
