25. junija 1991 je parlament sprejel več osamosvojitvenih zakonov, med njimi zakona o državljanstvu in o tujcih. Po zakonu o državljanstvu so morali državljani drugih republik SFRJ, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, v roku pol leta vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva. Za tiste, ki tega niso storili, so 26. februarja 1992 začele veljati določbe zakona o tujcih, s katerim jih je država izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in jih je prenesla v t. i. pasivno evidenco. Takih je bilo več kot 25.000.
Čeprav se je vprašanje od izbrisa naprej večkrat znašlo na dnevnem redu politike, so se stvari začele urejati šele, ko je o zadevi odločalo ustavno sodišče. Slednje je leta 1999 in 2003 odločilo, da je bil izbris nezakonit, zakonodajalcu pa naložilo, naj izbrisanim vrne status stalnega prebivalca od dneva izbrisa.
Prvi poskus ureditve vprašanja je bil leta 2003, ko je DZ sprejel tehnični zakon o izbrisanih. A je zakon aprila 2004 padel na referendumu. Ministrstvo za notranje zadeve pa je dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju začelo izdajati neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča.
Marca 2010 je DZ sprejel spremembe zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, s katerim je uredil še status tistih izbrisanih, ki niso bili upravičeni do dopolnilnih odločb.
Napovedi, da odškodnin ne bo, se niso uresničile, a tudi ne napovedi o astronomskih odškodninah
Vprašanje odškodnin je država začela urejati potem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) leta 2012 odločilo, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, ter vladi naložilo, naj pripravi celovito rešitev. Država je odškodninsko shemo sprejela konec leta 2013, v njej pa določila, da izbrisanim za vsak mesec izbrisa pripada pavšal v višini 50 evrov.
Po sprejetju zakona je nekaj časa v zraku viselo vprašanje, ali je za ESČP shema dovolj dobra podlaga za ureditev odškodnin. Da je primerna podlaga, je ESČP potrdilo jeseni lani.
Zadnji podatki ministrstva za javno upravo pravijo, da je bilo do torka na upravne enote vloženih 7755 zahtevkov za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku. Od tega je bilo odločeno o 7571 primerih, pri čemer je bilo 5530 zahtevkom ugodeno.
Do zdaj je bilo skupno priznanih za nekaj več kot 25 milijonov evrov odškodnin, od česar je bilo že izplačanih 14,7 milijona evrov.
Kdor želi, lahko odškodnino terja tudi v sodnem postopku, vendar ta po zakonu ne more preseči trikratnika odškodnine, kot bi jo dobil v upravnem postopku. Po podatkih državnega pravobranilstva je bilo do zdaj vloženih 68 takšnih tožb, od katerih so štiri zaključene z umikom tožbe ali odpovedi zahtevku.
V preostalih 64 tožbah tožniki skupaj zahtevajo za nekaj manj kot tri milijone evrov odškodnin, pri čemer najvišji zahtevek znaša 600.000 evrov.
Do zdaj je sodišče prve stopnje odškodnino dosodilo v osmih primerih v skupni vrednosti nekaj več kot 71.000 evrov, v vseh teh zadevah pa je pravobranilstvo vložilo pritožbo, tri zadeve so tudi že na vrhovnem sodišču, ki odloča o reviziji. Zahtevo za določitev denarne odškodnine v upravnem ali sodnem postopku lahko sicer izbrisani vložijo le še do 18. junija letos.
Izbrisani in njihovi zagovorniki še vedno nezadovoljni z urejanjem položaja
S položajem izbrisani in tisti, ki se zavzemajo za njihove pravice, tudi po 25 letih sicer še niso povsem zadovoljni. Zagovornik izbrisanih Matevž Krivic celo meni, da je bilanca urejanja statusa izbrisanih po 25 letih za Slovenijo sramotna. Kot opozarja, je bil, sicer po zaslugi ustavnega sodišča, nezakonito odvzeti status vrnjen le okrog 10.000 prizadetim. V zadnjem letu na primer "smo v Sloveniji odkrili še šest izbrisanih, ki tu brez vseh papirjev v bedi životarijo že vseh 25 let, a tudi ta sramota ne ministrstva ne sodišč ne gane niti toliko, da bi jo vsaj zdaj odpravili". "Ne najdejo zakona, ki bi jim to omogočal," pravi.
Odškodnine, ki jo lahko dobijo v upravnem postopku izbrisani, ocenjuje kot smešne. Društvo izbrisanih je sicer po njegovih besedah prav te dni na spletni strani objavilo vzorčno tožbo, s katero lahko prizadeti še do 18. junija zahtevajo "vsaj minimalne spodobne odškodnine".
Tudi Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija pravi, da vprašanje izbrisanih še vedno ni povsem urejeno. Več kot 600 izbrisanih pred ESČP še vedno čaka, da sodišče odloči o različnih vprašanjih, povezanih z izbrisom, kot sta denimo odkup stanovanja po Jazbinškovem zakonu ali pridobitev statusa otrok izbrisanih, rojenih v tujini, pravi.
Tudi sam opozarja, da si je status do leta 2013, ko je bilo to po zakonu še mogoče, uredila kakšna polovica izbrisanih. Natančne številke o tem, koliko je tistih izbrisanih, ki bi si še želeli urediti status, pa si ga ne morejo, sicer ne pozna, navaja pa podatek, da je vlogo za to po izteku rokov za ureditev po njegovem vedenju vložilo več kot 1800 izbrisanih.
