Pivec je potem, ko je Večer poročal, da naj bi preiskovalna komisija zahtevala vpogled v prilive na njegove transakcijske račune, v javnem pismu Godčevi ugotavljal, da se ga obravnava kot osumljeno osebo in ne kot pričo. To je ocenil za "škandalozno". Dodal je, da nima nobenih zadržkov razkriti svoje bančne prilive.
Na Pivčevo pismo se je danes za STA odzvala Godčeva, sicer poslanka SDS. Kot je zapisala, je parlamentarna preiskovalna komisija v času, odkar deluje, zaslišala že vrsto prič, med njimi tudi Pivca, ki "pa mu v nobenem delu postopka ni dodelila niti statusa osumljenca niti preiskovanca, prav tako ga ne obravnava kot obtoženega, zato mu procesnih pravic po zakonu o kazenskem postopku, kot jih navaja gospod Pivec, niti ni mogla kršiti".
Navedbe o tem, da je Pivec osumljenec oz. preiskovanec oz. obtoženec parlamentarne preiskovalne komisije, so tako po trditvah Godčeve napačne, preiskovalna komisija ga še vedno obravnava kot pričo. Prav tako preiskovalna komisija ni nobeni izmed doslej zaslišanih prič dodelila statusa preiskovanca, je navedla.
Dodaja, da je cilj preiskovalne komisije, da ugotovi, kako naj bi preko dobavitelja medicinske opreme davkoplačevalski denar odtekal za namene financiranja povsem drugih področij - medijev. Že leta 2012 so namreč določeni viri opozarjali, da podjetja, kot je Mark Medical, Sloveniji prodajajo žilne opornice po približno 1300 evrov, medtem ko so enake žilne opornice na Poljskem stale 460 evrov.
Preiskovalna komisija mora ugotoviti tudi, kakšne naj bi bile posledice sodelovanja ustanov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni v Sloveniji s podjetjem Mark Medical, katerega družbenika sta bila do leta 2015 Finančna delniška družba KB 1909 in Vega Finanz ter z njim še vedno poslovno sodelujeta. KB 1909 ima sedež v Gorici. Slednje ima v okviru dejavnosti registrirano tudi založniško medijsko dejavnost in je ustanovitelj podjetja Distriest, ta pa je solastnik tednika Mladina, je navedla.
Da bi preiskovalna komisija ustrezno opravila svoje nalogo, mora opravljati različna pripravljalna preiskovalna dejanja, od zasega relevantne dokumentacije, pridobitve dokumentacije drugih organov pregona, prav tako lahko zbira ustrezne spise in listine, pri čemer pa je v interesu preiskave, da posamezna dejanja, ki jih preiskovalna komisija opravi, niso javne narave, navaja Godčeva.
Tudi zakon o parlamentarni preiskavi v 14. členu posebej določa, da se pripravljalna preiskovalna dejanja opravijo brez navzočnosti javnosti. Informacije o tem, ali je preiskovalna komisija zahtevala vpogled v prilive na bančne račune Pivca preko banke oz. preko sodišča, tako ne more niti potrditi niti zanikati.
Ker pa se v medijih povezujejo preiskave Pivca s strani policije s preiskavo preiskovalne komisije, Godčeva posebej poudarja, da preiskovalna komisija ne vodi nobene preiskave v povezavi z pogodbami UKC Maribor z reškimi anesteziologi, ampak komisija izključno preiskuje prodajo in nabavo žilnih opornic.
V DZ pa so za STA dodatno pojasnili, da ima preiskovalna komisija v skladu z ustavo v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.
V sklopu pripravljalnih preiskovalnih dejanj preiskovalna komisija sprejme sklep o izvedbi pripravljalnega preiskovalnega dejanja, na podlagi katerega lahko zahteva dokumentacijo od naslovnikov. Če tega nočejo ali ne morejo prostovoljno storiti, lahko preiskovalna komisija zahteva zaseg dokumentacije preko pristojnega sodišča.
Za pridobitev določene dokumentacije preiskovalna komisija ne potrebuje soglasja preiskovanca, priče, saj lahko zahteva zaseg dokumentacije preko sodišča na podlagi instituta zasega predmetov, ki je opredeljen v zakonu o preiskovalni komisiji, so navedli v DZ.
Omenjeni zakon določa, da lahko preiskovalna komisija pri pristojnem sodišču zahteva, da se odredi hišna ali osebna preiskava in zaseg predmetov. Dokumentacija, katere zaseg zahteva preiskovalna komisija, je v celoti zahtevana glede na namen in predmet parlamentarne preiskave, kot sta razvidna iz navedenega akta.
V primeru zasega dokumentacije pri bankah se preiskovalna komisija lahko opira tudi na zakon o kazenskem postopku, na podlagi katerega lahko preiskovalni sodnik odredi banki, da mu "sporoči zaupne podatke in pošlje dokumentacijo o vlogah, depozitih, stanju in prometu na računih ali drugih poslih osumljenca, obdolženca in drugih oseb, za katere je mogoče utemeljeno sklepati, da so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljenca ali obdolženca". Banka pa mora zahtevane podatke in dokumentacijo preiskovalnemu sodniku posredovati brez odlašanja.
V DZ so ob tem zagotovili, da je vsa zahtevana dokumentacija "vezana na predmet in namen parlamentarne preiskave in je kot taka bistvenega pomena za učinkovito nadaljnje delo preiskovalne komisije, saj bi bilo brez te delo bistveno upočasnjeno in okrnjeno".