Kot je povedal, je bil najverjetneje o investiciji prvič neposredno obveščen leta 2007, ko je vlada pripravljala dokument o razvojnih projektih. Ta se je kasneje preimenoval v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih, v katerem je bilo več projektov iz različnih področij, šesti blok je bil le eden od mnogih, je komisiji pojasnil Podobnik, ki je bil minister za okolje in prostor v obdobju 2004-2008.
Ker je od njegovega ministrovanja minilo že precej časa, je Podobnik komisiji že na začetku povedal, da je spomin o dogodkih, ki so umaknjeni že več kot osem ali deset let, malo slabši. Tako je dopustil možnost, da je bil o projektu morda obveščen tudi leto prej.
Vlada Janeza Janše, v kateri je vodil omenjeni resor, je namreč obiskovala regije, Podobnik se spomni, da so obiskali tudi Šoštanj in Velenje ter takratno vodstvo Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Takrat je bila v omenjenih občinah zelo velika naklonjenost izgradnji Teša 6, v ospredje se je postavljalo okoljske argumente oz. manjše emisije in socialni vidik, delovna mesta rudarjev.
V omenjeni resoluciji je po njegovih besedah postavljena vrednost Teša 6 pri 602 milijonih evrih, iz celotne sheme pa da je bilo razvidno, da državni proračun k naložbi ne prispeva ničesar.
Resolucija ni vsebovala celovite presoje vplivov na okolje, to ni bilo potrebno, saj je bil to zbir projektov, je pa celovita okoljska presoja potrebna pri kasnejših postopkih. Podobnik si ne predstavlja, da ne bi bilo pridobljeno veljavno okoljevarstveno soglasje, celovita presoja vplivov na okolje je del uporabnega dovoljenja.
"Moje mnenje je, da okoljski in prostorski vidiki in razlogi, ki so se zdaj s tako temnimi oblaki zgrnili na to investicijo, niso bili ključni," je poudaril. Nanj kot na ministra ni bil vršen noben pritisk zaradi projekta, je pa bilo vzdušje naklonjeno projektu.
Podobnik se ni spomnil, da se je v času njegovega ministrovanja govorilo o tem, da bi bila realna ocena vrednosti investicije okoli ene milijarde evrov, na kar ga je sicer opozoril predsednik komisije Matjaž Hanžek.
Spomnil se tudi ni, da bi bila točka dnevnega reda na seji vlade, ki bi bila neposredno povezana zgolj povezana le s Tešem 6 in da bi kdaj bil (zaradi spremenjenih pogojev na trgu električne energije, ki prihajajo) predlog za ustavitev aktivnosti ali ovrednotilo na novo. Dopušča pa možnost, da je bila točka dnevnega reda zaradi prostorskih sprememb.
Janševi vladi je sledila vlada Boruta Pahorja, ta se je po Podobnikovi oceni znašla v zelo težki situaciji. Ni enostavno, ko se rešuje socialna problematika in s sedanjega vidika investicijo, ki lahko nasede, je dejal. Menil je tudi, da če je bilo za projekt takrat vplačanih le 25 milijonov evrov rezervacije, bi se ga dalo ustaviti ali na novo oceniti - takrat je bil pravi čas za razmislek, del vlade se je teh dilem zavedal.
Po volitvah je bila njegova stranka SLS v opoziciji, pri tem vprašanju sta bila takrat aktivna Radovan Žerjav in Franc Bogovič, oba sta bila proaktivno povezana z reševanjem problematike Teša 6.
Kot se je še spomnil Podobnik, energetika v njegovem času na ministrstvu ni bila v nekem kritičnem fokusu, to je bil namreč čas velike gospodarske rasti, velikih potreb po energiji v Sloveniji.
