Kot je povedal predsednik komisije Branko Grims (SDS), je komisija v primeru Ornig od policije zahtevala dva interna akta, in sicer navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene ter strokovno navodilo o prikritih metodah dela kriminalistične policije. Navodila o poslovanju s finančnimi sredstvi so po številnih posredovanjih na komisiji zdaj le dobili v celoti, ne pa tudi navodila o prikritih metodah dela, je povedal.
Nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm je izrazil prepričanje, da bi policija omenjena akta komisiji morala posredovati, še več, meni, da bi ju morala tudi javno objaviti, sicer ju po njegovih besedah ne sme uporabljati. Opozoril je, da je vsak akt, ki navzven določa pravice ali obveznosti državljanov ali posredno oziroma neposredno posega v ustavno varovane pravice, akt pravne narave in mora biti kot tak objavljen.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar je zagotovila, da pri omenjenih dokumentih ne gre za takšna akta, torej akta, ki bi imel učinke navzven, ampak za interna akta policije. "Če pristanemo na pogled, da je policija dolžna razkriti, kako opravlja svojo delo, to pomeni, da je delo policije že vnaprej brezplodno," je menila.
Namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar je dodala, da gre za akta, ki v takšni ali drugačni obliki obstajata od leta 1992 in ju imajo tudi vse druge policije na svetu.
Tako Bobnarjeva kot Györkös Žnidarjeva sta tudi menili, da komisija ni pristojna za to, da zaprosi za akta. Po zakonu je namreč komisija zadolžena za nadzor nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov in sredstev, ne pa tudi za nadzor nad prikritimi metodami dela policije, je dejala ministrica.
S tem se ni strinjal nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek in se vprašal: "Zakaj bi policija za zakonite ukrepe preprečevala dostop najvišjemu zakonodajnemu in posredno nadzornemu telesu, ki obstaja ravno zaradi tega." Opozoril je, da če pade takšen nadzor, potem ni nobenega nadzora več.
"Iz tega, kar ste nam posredovali, je razvidno, da gre za podzakonske akte 'par excellence' in da je vsebina nekaterih določb protiustavna," je opozoril Janez Janša (SDS). Sporno se mu predvsem zdi, da eden izmed aktov določa, da lahko kriminalistična policija izvajanje prikritih metod financira iz lastne dejavnosti, kar je po njegovem v nasprotju z zagotovili policije, da takšno dejavnost financira izključno iz javnih sredstev, in v nasprotju s predpisi.
"Kot pravijo poznavalci, se financiranje iz lastne dejavnosti izvaja tako, da posvečeni ljudje v kriminalistični policiji ustanovijo podjetje, ki ga registrirajo ne neobstoječe ime, v register prebivalstva vpišete osebo, ki ne obstaja, ji izdate dokumente, nato pa podjetje posluje," je opozoril in se vprašal, kdo nadzira takšno poslovanje.
Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač je pojasnil, da je bil v zvezi s tem že napovedan nadzor računskega sodišča, ko bo ta izveden, pa da bodo z veseljem pokazali vso dokumentacijo.
Komisija DZ je sicer omenjena akta od policije zahtevala zaradi primera Ornig, v katerem naj bi sodelavec policije Dejan Ornig po navodilih policije brez sodnih odredb vdiral v elektronske račune posameznikov, na kar so danes spomnili tudi nekateri člani komisije. A veliko govora o tem ni bilo, saj je Bradač prosil, da počakajo, dokler se o zadevi ne izreče sodišče. Po njegovih besedah se bo namreč zoper ljudi, ki so v omenjenem primeru naredili napake, zadeva peljala na sodišče.
So pa člani komisije danes policijo znova soglasno pozvali, naj jim navodilo o prikritih metodah dela posreduje v celoti.